Plinske cokle

O kar štirih energetskih dogodkih in projektih poročamo danes v Primorskih novicah. Kot da bi dogodki s tem, ko so sovpadli povsem po naključju, sami hoteli pokazati na vpijočo neskladnost naše energetske politike, predvsem pa na to, da na energetskem področju ljudje (bolj ali manj organizirani) krepko prehitevajo državo, katere energetski pol zagovarja izrazito netrajnostni razvoj.

Na dveh koncih Slovenije se je sonce včeraj smejalo, na dveh pa jokalo. Smejoče je bilo v Novi Gorici, kjer so predstavili obsežne naložbe v fotovaltaične panele na protihrupni ograji ob avtocesti ter v dvajset šol in vrtcev na Primorskem, kjer bodo kotle na kurilno olje zamenjali s kotli na lesno biomaso. Smejalo se je tudi v Ljubljani, kjer so avtorji memoranduma o spremembi smeri energetske politike vladi predlagali, da ustavi gradnjo 6. bloka šoštanjske elektrarne in več denarja usmeri v učinkovito rabo energije in obnovljive vire.

Jokalo pa je sonce v Pivki, kjer je vlada - brez prave obrazložitve - pokopala ambiciozno zastavljen Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja, še bolj pa v Portorožu, kjer je naš prvi energetik, direktor direktorata za energijo, označil tri projekte za evropske plinovode kot energetske rešitelje in kot veliko priložnost za slovenski gospodarstvo. Nabucco in Beli tok (slednji naj bi plin pripeljal od Kavkaza do Trsta - kamor nameravajo Italijani postaviti še dva plinska terminala, Hrvati pa na Krku še tretjega), sta, skupaj z njunim konkurentom, Južnim tokom, ki naj bi Evropo oskrbel s plinom z Rusije, po mnenju našega prvega energetika za našo državo večkratna super priložnost. Ker bodo pri gradnji dobili priložnost naši gradbinci in ker bodo zagotovili večjo porabo plina.

Medtem je v Novi Gorici državni sekretar v premierjevem kabinetu trdil, da je Slovenija energetsko preveč potratna, zlasti s fosilnimi gorivi.

So plinski projekti razvojni ali bolj cokle trajnostnega razvoja?