Plinski mehurčki

Več kot 1500 novih delovnih mest, ugodne cene plina za Tržačane, zanemarljiv vpliv na okolje ... To je samo nekaj obljub španskega kolosa Gas Natural, ki namerava zgraditi plinski terminal v Žavljah. Španci so jih zapisali v zloženki, ki so jo razposlali na domove prebivalcev okolice Trsta, po mestu pa postavili več stojnic, ki služijo kot informacijske točke o projektu.

Ta je že od samega začetka pri strokovnjakih naletel na veliko nasprotovanje. Za to so krivi predvsem Španci sami, saj v dokumentaciji, ki je služila za pridobivanje dovoljenj, mrgoli pomanjkljivosti, napačnih izračunov in prirejenih podatkov. Tržaškim strokovnjakom se, denimo, lasje postavijo pokonci, ko v gradivu pridejo do podatkov o vetrovih. Niti sledu ni o burji, ki zaliv lahko biča tudi z 200 kilometri uro in ki bi cisterne s plinom na poti v Žavlje prisilila, da bi se zasidrale pred Miljami ali celo pred Piranom.

Tržaški župan Roberto Cosolini je Gas Naturalu očital, da nikoli ni ubral prave poti, da bi zavrnil dvome, ki jih ta projekt vzbuja tako med strokovnjaki kot med prebivalstvom. Stojnice so primerne za prodajo mila, je okrcal Špance in jih spomnil, da v Trstu pravih odgovorov na svoja vprašanja še niso dobili.

Zdi se, da je Cosolini zadel v polno, ko je kot primerjavo za obliko informativno kampanjo, ki so jo izbrali Španci, uporabil prodajalce mila. Pričakovanja tistih Tržačanov, ki so nemara vse do zadnjega verjeli v pozitivne plati tega projekta, se utegnejo razpočiti kot milni mehurčki.

Ugotoviti bodo morali, da 1500 novih služb za domačine ne bo, saj bodo terminal gradili večinoma tujci. Sprijazniti se bodo morali, da bodo popust pri plinu odplačali na drugačne načine. Predvsem pa bodo spoznali, da bi s terminalom, kjer je v soseščini že obilica nevarne industrije, živeli na sodu smodnika: splet nesrečnih okoliščin bi jih lahko pognal v zrak.

To pa ne bi bilo kot pok milnega mehurčka.