Pod srečno zvezdo?

Vse se je srečno izteklo, bombe ni bilo. Praznik smo praznovali v duhu plebiscitarne odločitve, ko smo Slovenci stopili skupaj kot nikoli prej. Na osrednji proslavi v Ljubljani kljub drugačnim možnostim ni manjkal tako rekoč nihče. In mirno je minil tudi božič, ki še tako različne združuje s sporočilom, da mora biti dom kraj miru.

Torej je bil čas osamosvojitvenega plebiscita, na predvečer svetega večera, ki se prevesi v dan, ko smo vsi kot ena družina, izbran nadvse posrečeno. Da, tistega dne pred 20 leti se je to potrdilo in tudi dnevi obletnice minevajo v glavnem dostojanstveno.

Letošnje predpraznično dogajanje v državi pa je vse zastavilo tako, da bo nadaljevanje vse kaj drugega kot tisto, kar je rekel premier Pahor na četrtkovi proslavi: da je Slovenija rojena pod srečno zvezdo.

Pravzaprav bi morali tudi 70. obletnico ustanovitve OF praznovati podobno kot dan plebiscita. Ali nismo Slovenci podobno složni stopili v odpor proti okupatorju, ki je bil tu, na naših tleh? Res je, potem se je dogajalo marsikaj obžalovanja vredno. Toda upor je bil tisti, ki je Slovence naredil zmagovalce in potem v Ajdovščini postavil temelje državnosti.

Tu se bo težko zediniti. Pojavila se je podoba plakata, ki postavlja enega ob drugega OF in 20 let samostojnosti, in povzročila pravi vihar. Vmes je posegla ideologija, ki očitno znova postaja močno orodje za naslednji ciklus boja za oblast. In tako v igro posega ob vsaki priročni priložnosti, od razprave o pravni državi v parlamentu do Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Krog nasprotnikov osamosvojitve nam tako širijo, da se vprašamo: od kod potem tistih velikih 88,5 odstotka glasov za samostojnost?

Očitke desnici? V omenjenem da, za vse kar ni dobro, pa tudi levim. Samo da nas pri tem bolj skrbi za prihodnost. Naj že enkrat strnejo vrste za dejanja, ki bodo podprla Pahorjev za ta čas preveč optimistično gledanje - da je Slovenija rojena pod srečno zvezdo.