Pogled v ogledalo

Med mnogimi, ki so v mesecu po uveljavitvi nove prometne zakonodaje ostali brez jeklenega konjička, naj bi bil tudi sin ljubljanskega župana Jankovića. Usoda dragocenega mercedesa naj bi bila zdaj v rokah sodnika.

Koliko slovenskih voznikov v teh poletnih dneh deli njegovo usodo, žal ni znano, saj ni zbirnih podatkov. Primorski policisti so, na primer, zasegli 67 vozil, od luksuznih avtomobilov do traktorjev. Na celjskem območju so jih več kot 90. In o zasegih policisti vsak dan poročajo z vseh koncev Slovenije, garaže sodnih izvršiteljev se polnijo, sodišča pa v času sodnih počitnic ne delajo s pospešeno hitrostjo ...

Učinkov strožje prometne zakonodaje po prvem mesecu ni mogoče oceniti. Vseeno pa še vedno vzbuja skrb število tistih, ki jih popivanje ne odvrne od vožnje, pa tudi tistih, ki vozijo kljub prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nekoč v preteklosti osvojene vozniške veščine pač jemljejo kot svojo (dosmrtno?) pravico. In se jim potem zgodi, da jih policisti ustavijo in jim zasežejo avtomobil ...

To pa je lahko travmatično in precej bolj boleče od vseh denarnih kazni in kazenskih točk, morda celo bolj kot kakšen dan zapora. Kajti avtomobil, takšen ali drugačen, je pač še vedno simbol, v marsikaterem primeru tudi statusni. Morda še vedno obremenjen s kreditom ali lizingom, morda predstavlja nekajletne prihranke. In potem se pojavi neizogibno vprašanje: “Kje pa imaš avto?” Posledično pa ranjen ponos, za katerega ni kriv voznik (ali voznica), pač pa policija, sodišče, država s svojimi zakoni in še kdo.

Vendar ta skoraj neverjetna količina zasežene pločevine nujno terja razmislek, ali smo res tako vzorni vozniki, kot si domišljamo, da smo? Ali pa je skrajni čas, da se pogledamo v ogledalo in začnemo ravnati drugače, po pravilih, ter nehamo v prometni džungli ogrožati sebe in druge? Res je, tovrstna preobrazba je zahtevna. Lahko pa ohrani marsikatero življenje.