Poglejte v nebo

Nebo nad Lijakom je ob lepem vremenu polno pisanih jadralnih padal. Tako je že leta, na vzletišču nad Lijakom in pristajališču v Šmihelu pa je še vedno poskrbljeno le za najnujnejše. Nobene dodane vrednosti, nobene dodatne ponudbe, kar je predpogoj za razvoj dejavnosti.

Tudi letošnja sezona je jadralne padalce, ki zaradi odličnih letalnih pogojev prihajajo na Lijak z vseh koncev Slovenije in Evrope, pričakala brez omembe vrednih novosti. Občinarji in od občine postavljeni turistični delavci se sicer zavedajo potenciala, ki ga ima naravna danost za razvoj turizma, pri tem zavedanju pa se vse skupaj tudi ustavi. Koraka naprej ni.

Nekateri zasebni turistični ponudniki se sicer trudijo, v domačem društvu jadralnih padalcev poskrbijo za najosnovnejše pogoje, za to da bi se vsi skupaj nekajkrat usedli in dogovorili kako zastaviti korake nadaljnjega razvoja, pa zmanjka volje, časa, energije. Pa ne bi bilo treba veliko. S skupnimi močmi se da narediti marsikaj.

Med jadralnimi padalci, ki prihajajo na Lijak, je vse več takih, ki jim to prestopanje na mestu ustreza. Pridejo in poceni ali celo zastonj letijo, ker ga trenutno ni organa, ki bi lahko preveril ali imajo dovolilnico za letenje in jih po potrebi sankcioniral, kot to počnejo v Posočju. Potem po možnosti še divje kampirajo. In odidejo. V lokalni skupnosti pustijo običajno le tistih nekaj evrov, ki jih zapravijo za najnujnejšo hrano in pijačo, po katero skočijo v najbližje nakupovalno središče.

To vsekakor niso gostje, ki bi si jih v razvitem turizmu želeli. Sem prihajajo tudi zato, ker so na podobnih vzletiščih v bližini, ki se razvijajo in postajajo resna konkurenca, standardi veliko strožji, a je tudi ponudba na temu primerno višji ravni. Seveda niso vsi taki. In prav tem drugim bi bilo treba ponuditi kaj več, da bi se z veseljem vračali in širili glas o nedvomnih lepotah Goriške, ki na turističnem področju še vedno spi.