Policijsko spremstvo

Ob zmagi z Islandijo na zadnji tekmi v predtekmovalni skupini so slovenski navijači, ki so se v Vršac vozili iz Beograda, hipoma pozabili na večurne vožnje. Te so jim namreč parale živce, predvsem pa so z njimi izgubili ogromno časa, ki bi ga po njihovem mnenju koristneje vložili v druženje pred in po tekmah, spoznavanje navijaške scene, popivanje in ostala priljubljena početja športnih navijačev. Ker Vršac ne premore dovolj nastanitvenih kapacitet, je precejšen del slovenskih in norveških navijačev prenočeval kar v Beogradu, turistične agencije pa so jih z avtobusi vozile v Vršac.

Prvi dan smo bili navdušeni nad organizacijo prevoza, saj nam je bilo dodeljeno policijsko spremstvo, ki je poskrbelo za vožnjo skozi rdeče semaforje. Počutili smo se že v vlogi “velikih živin” iz katere od bratskih neuvrščenih držav, a se je poteza kmalu izkazala za avtogol. Srbski policisti so namreč združevali nekaj avtobusov v svojevrsten konvoj, tako da je bilo najprej potrebno počakati na prihode vseh avtobusov in navijačev, nato pa se je v primeru, če se je kakšen od avtobusov zaradi takšne ali drugačne potrebe navijačev zaustavil na bencinski postaji ali zgolj obcestni krčmi, zaustavil tudi ves konvoj. In postanek se je takoj raztegnil na 20 minut. Dva ali trije takšni postanki so 75-kilometrsko pot podaljšali na približno dvourno vožnjo. Policijski avto na čelu kolone seveda ni mogel kršiti predpisov o dovoljeni vožnji v naseljih. Vmes se je še najmanj enkrat zamenjala policijska patrulja, saj je za tovrstne aktivnosti v Srbiji pristojna nekakšna občinska policija. Novih deset minut pribitka!

Zato so “beograjski” slovenski navijači kar zavidali svojim prijateljem iz Vršca. Na njihovo žalost se tudi z napredovanjem v drugi del takšnega razkošja niso znebili. Potovanje v Novi Sad je s policijskim spremstvom ponovno trajalo skoraj dve uri.