Poteptana stroka

Ko je odhajajoča vlada poslala v parlament noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, je bila politična slika v državi nekoliko drugačna kot danes. Zato je bila tudi včerajšnja predstavitev mnenj o novi kazenski zakonodaji v parlamentu bolj medla in manj odmevna, kot bi bila v normalnih političnih razmerah. Kajti vprašanje je, kakšen bo novi parlament, kakšno bo novo razmerje političnih sil in kakšen bo odnos do vprašanj, pri katerih bi sicer morala imeti glavno besedo stroka in ne politika.

Politične igrice s kazensko zakonodajo nikoli niso in nikoli ne bodo prispevale k večji pravni varnosti državljanov. Zdaj veljavni kazenski zakonik v praksi povzroča težave vsem, ki se s pravom soočajo v vsakodnevnem življenju in ne “kabinetno”. Toda pravosodni minister prejšnje vlade se ni oziral na to in niti na dejstvo, da je skupina uglednih pravnih strokovnjakov in nespornih avtoritet s področja prava že dolgo delala na projektu novega, sodobnega kazenskega zakonika, ki bi lahko kljuboval času. Zakonik, kakršen velja, so pač na hitro pripravili drugi “strokovnjaki”. In kot vse, kar je pripravljeno na hitro, je začel že takoj kazati luknje.

Predlagana kazenska zakonodaja sicer ni takšna, da v prihodnjih letih ne bi terjala dopolnitev ali celo povsem nove sistemske ureditve, za katero se zavzemajo mnogi pravni strokovnjaki. Zagotavlja pa vsaj nekatere logične rešitve. Toda ...

Sploh ni nujno, da bodo predlagane spremembe uzakonjene. Ker za to pač ne bo politične volje. Lahko se zgodi, da bo kazenska zakonodaja za bodoče izvoljence ljudstva povsem obrobnega pomena. Morda bo imel bodoči pravosodni minister na tovrstna vprašanja drugačen pogled. Ali pa se mu bo zdela sedanja zakonodaja povsem primerna.

Saj pravosodna veja oblasti pri tem res nima odločilne besede, pravna teorija pa še manj. Se sploh še spomnimo, kaj naj bi bila pravna država?