Potratna pijavka

Skoraj 40 let stara kurilnica na Markovcu je prava energetska potratnica. Njeni tehnološko zastareli kotli za delovanje potrebujejo drago ekstra lahko kurilno olje, dotrajan vročevodni sistem pa je ponekod skorajda prerešetan in pušča. Ne čudi torej, da je toplotna izguba na omrežju kar 20-odstotna. Ker prejšnji šefi kotlovnice v vsej svoji upravljalski karieri niso uspeli obnoviti niti polovice vročevodnega sistema, je povsem jasno, zakaj je stanovalcem na Markovcu lani dokončno prekipelo. Še dolgo so zdržali! Ne pozabimo, da se je kotlovnica dobesedno prisesala na odjemalce in iz njih dolga leta izžemala še zadnje prihranke. Iz omrežja se namreč ni bilo mogoče odklopiti. Vsaj tako je trdila prejšnja upravnica, ki se je morala izseliti iz udobne kurilniške pisarne.

V prihodu novega upravljalca, družbe Istrabenz Plini, so obupani stanovalci prepoznali rešitelja. Toda pričakovanja so bila vendarle nekoliko pretirana, predvsem pa preuranjena. Brez obnove dotrajane opreme in preostalih vej vročevodnega omrežja ne bo mogoče znižati zasoljenih zneskov na računih. Tu pa se nekoliko zaplete. Odločitev o dragi naložbi, za katero bo treba denar prispevati iz rezervnega sklada in posledično prek nekoliko višjih zneskov na položnicah, je povsem v rokah etažnih lastnikov kurilnice, stanovalcev torej. V Istrabenz Plinih se na Markovec seveda niso prišli blamirati. Tudi zato, ker kot koncesionarji za dobavo zemeljskega plina v koprski občini stavijo na dolgoročne načrte.

Ti predvidevajo, da bi bodoče omrežje na Markovcu predelali in ga prilagodili za ogrevanje na nekoliko cenejši utekočinjen naftni plin, kasneje s priklopom na zemeljski plin pa napovedujejo, da bodo stroški ogrevanja nižji celo za 30 odstotkov. A prav nič se ne more zgoditi čez noč. Zdaj je treba najprej počakati na povezovalni plinovod med Italijo in Slovenijo. Prej ko bo na mizi meddržavni sporazum za to naložbo, prej bodo na Markovcu dočakali nižje položnice.