Povezani, kot da je Istra pokrajina

Povezovanje istrskih občin v medobčinsko upravo ni rojstvo novega, dodatnega birokratskega aparata, vztrajajo odgovorni, temveč nas združuje v bolj razumsko in cenejšo obliko sodelovanja. Za izplačilo polovice uradniških plač poskrbi država, občine pa so prisiljene, da z dobro koordinacijo kar najbolje izkoristijo, kar se jim ponuja. Biti povezan je danes ceneje, kot če delaš vse sam. Na to so nazadnje aprila opozorili v Divači. Občine Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina imajo namreč že dve skupni medobčinski službi - inšpektorat in redarstvo, za kar jim država financira 20 odstotkov plač. Če bi jih imeli še več oziroma vsaj tri, bi dobili 50-odstotno sofinanciranje plač. Na severnem Primorskem so prav tako že povezovalni. Ajdovci sodelujejo z Novo Gorico in Brdi, povezane so tudi občine Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Vipava in Miren-Kostanjevica ter si delijo naloge redarstva in inšpekcijskega nadzora, pravne službe in notranje revizije. Kaže, da medobčinske uprave opravljajo posebno misijo, saj povezujejo na eni strani državno upravo in na drugi lokalno samoupravo. Glede na sodelovanje med istrskimi občinami se zdi, da bi lahko postala Istra zaradi svojih posebnosti tudi samostojna pokrajina.

So istrske občine s povezovanjem v skupno medobčinsko upravo izgubile svojo pristojnost, samostojnost? Ne, skupna redarska služba bo še naprej odrejala višino parkirne kazni glede na odlok, ki so ga sprejeli občinski svetniki. Kar je v eni občini opozorilo, je v drugi globa.

Glede na sodelovanje med istrskimi občinami se zdi, da bi lahko postala Istra zaradi svojih posebnosti tudi samostojna pokrajina.

Je realen strah, da bo Koper ukazoval Piranu, kakšne barve bo Benečanka? Ne. Lahko pa skupni urbanist, ki bo zaposlen pod okriljem medobčinske uprave, določi enoten videz obmorskega prostora. Če bi ga imeli, ne bi na obalni cesti med Koprom in Izolo v oči bodel občutno različen videz javnih sanitarij, ene je plačala koprska, druge izolska občinska uprava. Ali način, kako sta obe upravi zarisali svoj del kolesarske poti. Kot da prestopamo mejo med dvema različnima svetovoma, ne pa med občinama, ki ju razdvaja le štiri kilometre zračnega prostora. To so te preproste zgodbe, ki zahtevajo nekaj usklajevanja in prilagajanja onkraj znane istrske trme.