Poznalo se bo v denarnici

Nismo še tako daleč, da bi vsako kihanje ruskega medveda povzročilo potres v primorskih podjetjih in spremembo življenjskih navad običajnih ljudi, toda stopnjevanje ukrepov in protiukrepov med Rusijo in Zahodom je najboljši pokazatelj medsebojne prepletenosti in povezanosti sodobnega sveta, ki se ga premalo zavedamo. Čeprav se nam zdijo konflikti in vojne na ukrajinskih poljih in bližnjevzhodnih puščavah oddaljeni in eksotični, posledice teh trenj čutimo vsi. Če drugače ne, pa v denarnici!

Sicer je v geopolitični igri okrog Ukrajine in drugih kriznih žarišč še veliko čejev, a če se bodo varnostne razmere slabšale, trgovinska vojna pa stopnjevala, bomo izgubili predvsem ljudje - potrošniki. Izpad prihodkov iz Rusije in Ukrajine bo tudi na primorska podjetja vplival s kakšnim delovnim mestom manj in težavo več, slovensko (in primorsko) gospodarstvo pa bi v resne težave zašlo, če bi se prepoved uvoza razširila na avtomobilsko industrijo in farmacijo.

Še večja bi lahko bila posredna škoda: zaradi nezaupanja ruskih partnerjev (Južni tok se zdi praktično pokopan projekt) in potrošnikov kakor tudi zaradi preusmeritve konkurence z ruskega na evropski trg, zaradi česar bodo ponudniki pokvarljivo blago želeli prodati za vsako ceno, da se ne bo kopičilo v skladiščih.

Poleg tega pa ima Putin pred vrati še najmočnejšega ruskega generala: zimo, v kateri je EU energetsko odvisna od ruskega plina. Zato ne preseneča, da je EU na pomoč poklicala svojo vojaško pest - zvezo Nato, nekoliko bolj presenetljivo pa je, da vztraja pri trgovinski vojni. Sankcije, ki nas sedaj tepejo, je v Bruslju sprejela evropska komisija (tudi s slovenskim komisarjem) v povezavi s predstavniki držav članic, tudi slovenskih.

Torej je posledično te ukrepe uvedla - ali se vsaj strinjala z njimi - tudi slovenska politika. Saj nas prepričujejo, da Bruselj ni neka brezoblična, naddržavna tvorba. Ali pač?