Prava vrednost kandidature
Trg Evrope med Goricama je v svoji zgodovini videl že lepe in manj lepe čase. Pred dobrim stoletjem ob odprtju severne železniške postaje je postal prostor odprtosti, svetovljanstva, poti v svet, po drugi svetovni vojni prostor ločevanja. Pravzaprav majhna zaplata ozemlja ponazarja mikrokozmos Evrope in vzorčni primer dogajanja v njej. To se je nenazadnje pokazalo ob koronakrizi, ko je ta simbol evropske odprtosti presekala ločevalna ograja.
To, da je urejanje trga in širšega območja ob meji ena osrednjih točk, na katere stavi Nova Gorica z Gorico pri kandidaturi za naziv Evropska prestolnica kulture (EPK), je zato logično. Medtem ko ostale kandidatke za ta naziv z množico pod eno streho zbranih manjših in večjih zgodb in dogodkov promovirajo predvsem (kulturne) destinacije, Nova Gorica z Gorico promovira celovito zgodbo nekega prostora, zgoščeno prispodobo sodobne Evrope z vsemi svojimi zgodovinskimi in sodobnimi protislovji, katere osrednji del je prav omenjeni trg. Da je ta s svojo simbolično težo izjemno zanimiv tudi v mednarodnem merilu, ne le za “domorodce”, kaže tudi odziv 56 arhitekturnih birojev, ki na natečaju ponujajo rešitve, kako ga urediti. Vključno z EPICentrom, stavbo, ki jo načrtujejo postaviti točno na meji, pol v Sloveniji in pol v Italiji, ki naj bi povezala tako Goričane, a obenem pritegnila ves svet. In postala spet nov simbol.
Če bosta Gorici garali in modne besede o “šivanju somestja” znali preliti v dejanja, bo to prava in trajna vrednost kandidature.
Za prihodnost obeh Goric je kandidatura za naziv EPK izjemno pomembna. Zagotovo zaradi milijonskih finančnih vložkov, ki jih bo Nova Gorica prejela, če dobi naziv, a še zdaleč ne samo zato. Odkar se je prejšnji župan Matej Arčon odločil, da se bo Nova Gorica podala v to avanturo, in ko je njegov naslednik Klemen Miklavič poprijel “štafeto” in se je avantura začela, se zdi, da se je sodelovanje med mestoma premaknilo na višjo raven. Zdaj imata jasen skupni cilj in natančno določene roke, do kdaj ga izpolniti. Prostora za zgolj vljudnostne fraze ni več, štejejo le dobre ideje in trdo delo.
Če bosta Gorici dobili naziv, bo morda na Trgu Evrope nastala atrakcija. Morda. A to bo le zunanji dejavnik. Če bosta znali nadaljevati trdo delo, garati in modne besede o “šivanju somestja” preliti v dejanja, bo to prava in predvsem trajna vrednost kandidature.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok