Pravica je slepa

Razglasitev sodbe v imenu ljudstva in obsodba Borisa Popoviča na pogojno kazen, ki se je včeraj zgodila v prepolni dvorani koprskega sodišča, še ne pomeni, da je zgodba dobila piko na i. S teorijo zarote, zaradi katere naj bi se koprski župan znašel na zatožni klopi, pa čeprav zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil še kot podjetnik, se bodo ukvarjali še višji sodniki, nato pa še kdo, morda bo končala tudi v evropskih sodnih mlinih. Pravilnost sodbe, ki jo je včeraj izrekel kazenski senat, bodo še dolgo mleli v institucijah, ki so za to pristojne in poklicane.

Ob vsem tem je še najbolj pomembno sporočilo, da je pravica slepa, da je za vse enaka, da ne vidi, kdo sedi pred njo. Na zatožno klop lahko posede župana, podžupana ali celo državnozborskega poslanca. Ta temelj pravne države bo zagotovo deležen tudi drugačnih interpretacij, češ da pravica tokrat ni videla očitnega, da ni videla dokazov ... Boris Popovič je pred tremi leti, ko ga je sodišče zaradi istih kaznivih dejanj oprostilo, izjavil, da pravna država še obstaja. Zdaj, ko ga je sodišče obsodilo, pa ...

Med sojenjem koprskemu županu Borisu Popoviču in poslancu SNS Srečku Prijatelju smo že neštetokrat slišali, da gre za politično zaroto, konstrukt policije in tožilstva, montirana procesa. Zanimivo je, da podobne očitke pogosto slišimo tudi na nekaterih drugih sodnih procesih, ki niso tako medijsko zanimivi in kjer se na zatožni klopi znajdejo prekaljeni kriminalci, velike ali majhne ribe. Vsi so žrtve konstruktov in zarot, le da se zadnji pač ne morejo izgovarjati na politično ozadje.

Vera ljudstva, v imenu katerega sodišča izrekajo sodbe, da je pravica slepa in enaka za vse, pa se bo okrepila šele, ko se bodo na zatožni klopi znašli tudi akterji velikih tajkunskih zgodb (in drugi domnevni utajevalci davkov) in ko bodo zaradi svojih grehov tudi obsojeni. Če se to ne bo zgodilo, se ne bomo zlahka znebili občutka, da je bilo vse skupaj le predstava za ljudstvo.