Praznična želja

Začelo se je slabo, na sredini se je razvodenelo in čim manj besed izgubljamo za konec, tem bolje. Razen tega pa - odlično.

Citat iz znamenite nanizanke Črni gad smo si tokrat sposodili za povsem drugačen kontekst, ki naj bi orisal bilanco slovenskega predsedovanja Svetu EU. To se je, podobno kot prvo leta 2008, začelo intrigantno. Tokrat sicer ni bilo nikakršne afere z osemkolesniki, bila pa je eksplozija tvitanja, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, s financiranjem domače tiskovne agencije, pritiski na medije, z neposrečeno komunikacijo, s slabim razumevanjem vladavine prava in z nagibanjem k državam, ki imajo s slednjim velike težave.

“Ne le dva milijona Slovencev, ki so tudi tokrat z drugačnimi dosežki doma in v tujini zasenčevali politične kolobocije, tudi prek 2500 javnih uslužbencev je prispevalo k dobremu izidu predsedovanja.”

Vendar na tem mestu velja poudariti, da bi bilo zelo krivično, če bi na predsedovanje gledali zgolj z enodimenzionalnega kota človeka, ki je pač znan po svojih unikatnih potezah in besedah. Slovenija in predsedovanje pač nista samo in le Janez Janša. Tega bi se lahko naučili že iz prvega predsedovanja, ki se je odvilo pod podobnim političnim plaščem.

Ne le dva milijona Slovencev, ki so tudi tokrat z drugačnimi dosežki doma in v tujini zasenčevali politične kolobocije (spomnimo se samo letošnje olimpijade ali pa Toura), tudi prek 2500 javnih uslužbencev je izdatno prispevalo k temu, da imamo po zaključku leta in predsedovanja vendarle kaj pokazati.

Navsezadnje je predsedovanje v nezavidljivem času covida, nepričakovani rasti cen energentov in drugih surovin ter ob nepredvidljivih zunanjepolitičnih pretresih, kot so bili umik zavezniških vojakov iz Afganistana ali razmere na meji med Poljsko in Belorusijo, prineslo soglasje med članicami EU na področjih okrepitve odpornosti unije na prihajajoče krize. Izpostaviti tako velja zdravstvene dosežke pri vzpostavljanju evropske zdravstvene unije, pa tudi zunanjepolitične, kot je dogovor o sklepih o širitvi EU.

Skratka - tudi Evropa nam ob koncu predsedovanja priznava dobro opravljeno delo, ki bo obenem tudi dobra strokovna popotnica francoskemu predsedovanju.

Seveda ni pričakovati, da je to vse. Sem ter tja bo v prihodnosti padel iz omare predsedovanja kakšen okostnjak, ki nas bo opomnil, da lahko postanemo odporni na virus, malo manj pa na povsem običajne človeške pregrehe, kot so klientelizem, pohlep in pomanjkanje empatije. Ob vsakodnevnih aferah se zdi, da se Slovenija teh pregreh ne bo znebila tako zlahka.

Četudi bo to naša največja praznična želja.