Praznik odpade

Že minula leta niso skoparila z grenkobo, letos pa bi kulturni praznik lahko kar preimenovali v kulturni poraznik. Kajti bilanca je porazna: kulturo že predolgo “uživamo” na daljavo ali - če imamo srečo, v veselih uricah - zamaskirani, razmaknjeni, razkuženi, prekuhani ... in skregani. Prav nič prešerno ni tole prešernovanje, praznujemo z vloženo interpelacijo proti resornemu ministru, ki so jo poslanci štirih opozicijskih strank označili za trenutno verjetno eno največjih možnih daril slovenski kulturi. Vasku Simonitiju očitajo - zajemimo zrak, zakaj pot bo dolga - neučinkovito ukrepanje pri odpravi posledic blokade dela na področju kulture zaradi epidemije, odgovornost za napade na svobodo in neodvisnost novinarskega dela, za zadrževanje izplačevanja za že opravljeno delo na področju filma, za izganjanje najemnikov z Metelkove 6, za politični odvzem statusa samozaposlenega v kulturi, za neplačevanje socialnih prispevkov samozaposlenim, za retrogradno vodenje kulturne politike in suspenz socialnega dialoga, za politično kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah, za nespoštovanje ustavnega načela ločitve Cerkve in države, očitajo mu, da ni pripravil nacionalnega programa za kulturo, in namesto da bi ščitil kulturo, sega po metodah “maščevanja, izločanja in eksekucije vseh umetniških in kulturnih sfer, ki so po svoji naravi razsvetljenske, progresivne, modernistične in avantgarde, ki so v temelju proizvod humanizma in svobode”. Podobne očitke nizajo društvo Asociacija, sindikat Glosa ... Ne, razmere še zdaleč niso zdrave. Zato bi bilo morda bolje, da bi na vrata obesili napis: kulturni praznik letos zaradi bolezni odpade. In začeli zdravljenje.

V nekih drugih časih, davnega leta 1980, je Tomaž Šalamun v zbirki z danes sumljivim naslovom Maske objavil pesem s sumljivim naslovom Princem teme. V njej med drugim ugotavlja: “Ta policija, ti mitični otroci ubijejo lahko z nasmehom. V paniki so. Ker čutijo, vedo za skrito, a ne vedo, kje je, kje? Vsi smo v paniki. V paniki živi zemlja.”

Ne, razmere še zdaleč niso zdrave. Zato bi bilo morda bolje, da bi na vrata obesili napis: kulturni praznik letos zaradi bolezni odpade.

Knjige so nevarne. Zanimivo bi bilo videti, koliko ljudstva - zdravega, poštenega, delavnega - bi danes prišlo na javno zažiganje nespodobnih knjig. In druge kvarne umetnosti. Ali pa kar umetnikov, zajedavskih lenuhov, na dobri stari grmadi - kajpada ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za zajezitev najnovejšega virusa.