Pregrade varujejo

Ob zadnjem neurju se je v Baški grapi ponovno pokazalo, da pregrade oziroma zajetja malih HE pomembno umirjajo narasle vodotoke in varujejo zemljišča ob njih. Male akumulacije zadržijo ogromno materiala in vsaj delno umirijo rušilni poplavni val. Hkrati elektrarne proizvajajo sonaravno energijo.

Poplave ogrožajo več kot 300.000 hektarjev ali 14,8 odstotka vsega ozemlja države, predvsem doline vzdolž hudourniških rek in potokov, kjer živi na tisoče ljudi. Zato je težko razumeti, zakaj država s številnimi birokratskimi ovirami preprečuje majhne posege, s katerimi bi veliko pridobili.

V tolminski občini je gradnja malih HE z zajetji povsem zablokirana. Država od občine zahteva presojo vpliva obstoječih elektrarn na vodotoke, preden bi v prostorski načrt vnašali nove lokacije. Toda občina nima denarja za zelo drago in dolgotrajno presojo. Ni jasno, kdaj se bodo izvili iz te pat pozicije. Zainteresirani investitorji, ki bi z malimi HE zagotovili dodatni zaslužek več generacijam v družini, pa čakajo. Medtem ob poplavah drvi v dolino ogromno materiala, ki bi ga morali zadržati višje v hribih.

Žal je naša država v zadnjih dveh desetletjih področje vodarstva zanemarila. Poleg tega se je opredelila tako, da sama v svojo lastnino oziroma javno dobro lahko posega, zasebnim lastnikom pa vse prepoveduje. Za nameček mnogo potokov sploh ni vrisanih. In ko povodenj zaradi neurejenosti vodotokov naredi veliko škodo na infrastrukturi in zasebni lastnini, pričakuje, da bo posledice odpravljala občina. To je dvolično obnašanje!

Vodarsko stroko bo treba postaviti na noge in denar za nujne preventivne posege iskati tudi na razpisih EU. Stališče, naj voda kar prosto teče, se v urbanih okoljih ne obnese. To so vedeli že v antičnih časih.

Premišljena sonaravna gradnja s široko presojo in natančnimi standardi ne bi uničila potokov. Prav obratno, lahko bi jih polepšala.