Prehitevanje po desni

Štiri strani vsebinske obrazložitve in deset strani formalnosti je bilo potrebnih, da so poslanci v sredo zvečer spremenili neumnost, ki je že desetletja vladala na naših avtocestah. Da se namreč vozniki ob prometnih nesrečah na avtocestah ne smejo umikati na odstavni pas, ki je 99,9 odstotka časa prost, ampak da morajo za policiste, gasilce in reševalce, ki hitijo na pomoč poškodovanim, pustiti dovolj prostora med prehitevalnim in voznim pasom.

Ko so pred tremi leti logaški gasilci s posnetkom celi državi dokazali, da je to fizično nemogoče, da imajo metri za merjenje širine ceste ravno toliko centimetrov kot tisti, s katerimi merijo širino kamionskih prikolic, bi morala stroka reagirati v nekaj mesecih. Pa ni storila ničesar. Čeprav ji je rešitve ponujal marsikdo, ki se na promet spozna in ga proučuje. Stroka bi morala ukrepati v trenutku, da zaradi počasnega prebijanja reševalcev skozi kolone stoječih vozil že v naslednji nesreči ne bi izkrvavel voznik, morda celo otrok.

Tri leta po objavi posnetka gasilcev in dve leti po magistrski nalogi, v kateri so rešitve natančno opisane in narisane, so stroko po desni strani prehiteli poslanci NSi, vložili predlog novega pravila in ga skupaj z drugimi poslanci soglasno sprejeli. Kar je seveda vredno vse pohvale.

Zaskrbljujoča pri vsem tem pa je počasnost stroke. Ta zdaj razlaga, da pripravljajo cel sveženj sprememb cestnih pravil, ki naj bi jih sprejeli najkasneje v roku enega leta. In v tem svežnju naj bi bila tudi ta rešitev za umikanje na avtocesti. Prav. Vendar, ali ni sprememba pravil, ki lahko že ob naslednji nesreči nekomu reši življenje, malo bolj nujna zadeva in je ne bi kazalo mleti in mleti v dolgotrajnih postopkih?

Seveda je. In seveda se da kakšno pametno sprejeti tudi po hitrem postopku. Kadar to odloči politika. Kot je to odločila pri registraciji mopedov in še marsikje. Tudi tokrat je politika prehitela stroko po desni. In, konec koncev, še dobro, da jo je.