Premagati burjo?

Ja, križ je bil s tole burjo. Če je zmerna in piha kak dan, je blagodejna za dušo in telo, za klobase, salame, pršute in vino, tudi za zemljo. Dva tedna pa je bilo le preveč.

Ko se bo burja povsem umirila, bodo dokončno popisali škodo, ki jo je povzročila skupaj s trdovratnim mrazom. Kot ob številnih drugih vremenskih ujmah, denimo predlanskih poplavah in ob hudi uri v Železnikih leta 2007, bomo spet ugotavljali, da je največ škode nastalo tam, kjer niso upoštevali starih življenjskih pravil in so hote ali nehote, pa tudi zato, ker niso imeli druge izbire, šli navzkriž z naravo.

“V naši stari hiši sredi vasi burje skorajda ni slišati, nova hiša na izpostavljeni čistini pa vse dni ječi,” je ondan pripovedoval znanec iz Vipavske doline. Tam znajo tudi povedati, da do melioracije polj med Šempasom in Ajševico prsti z njih ni nosilo naokrog, ker je burjo umirjala razgibana, z drevesi posejana krajina. Nekoč velikanskih oglasnih panojev ni dvigalo, ker jih ni bilo in ni odkrivalo streh, kritih z valovito pločevino. Ker jih ni bilo.

Včasih so bile menda hude zime. V notranjosti države mraz in veliko snega, na Primorskem burja. Živelo se je po letnih časih, pozimi jedlo ozimnico in počelo zimske stvari. Zdaj bi v marsičem radi imeli vse ob vsakem času, tudi sredi zime svežo solato in zrel paradižnik.

Da je sveža zelenjava sredi zime draga, se zdi nekako logično. Za njeno pridelavo je potrebno veliko energije, bodisi za vzdrževanje in ogrevanje rastlinjakov bodisi za prevoz. Tako gre, denimo, za potovanje kilograma svežih marelic iz Avstralije v Evropo 9,4 litra kerozina, v zrak pa 29,3 kilograma ogljikovega dioksida. Njihova cena je astronomska, podobno kot za solato iz rastlinjakov. Je pa zato kislo zelje, ki ga poleti ni, veliko dostopnejše.

Ker je burja potrgala nekaj rastlinjakov, bo spomladanska zelenjava menda dražja. Sreča v nesreči, bi lahko rekli, ker bomo tokrat vsaj poznali vzrok za podražitve.