Premalo nogometašev se “rodi” na ulici

Po pravici povedano, je bila igra Anglije in Španije v finalu evropskega prvenstva boljša od pričakovanj.

V prvem polčasu sicer ni bilo nobene izrazite priložnosti, potem je bilo vse drugače. Čeprav je med premorom iz igre moral Rodri, hrbtenica španske igre, se rezultatsko to ni poznalo, se je pa poznalo pomanjkanje njegove avtoritete na igrišču. Ker je Španija v drugem polčasu zgodaj povedla, je to omogočilo bolj zanimiv nogomet, kajti vrag je tedaj odnesel šalo. Če mene vprašate, je prav ta tekma pokazala vse omejitve angleškega selektorja. Gareth Southgate iz svojih igralcev nikakor ni uspel izvleči maksimuma. Da ima vrhunski napadalec, kot je Harry Kane, tako malo stikov z žogo in da najboljši igralec iz najmočnejše nogometne lige na svetu Phil Foden pokaže malo od tistega, česar je sposoben, pove veliko ali pa kar vse. Selektor oziroma trener je na tem mestu zato, da iz svoje ekipe oziroma posameznikov povleče vse, kar znajo ali pa vsaj večino tistega, česar so sposobni. Res je, da je bila Anglija na dveh zaporednih EP v finalu, ampak ta dva zaporedna poraza bosta le še poglobila njihovo “luzersko” miselnost na reprezentančni ravni.

Res je, da je bila Anglija na dveh zaporednih EP v finalu, ampak ta dva zaporedna poraza bosta le še poglobila njihovo “luzersko” miselnost na reprezentančni ravni.

Imel sem občutek, da je večina nevtralnih opazovalcev navijala za Španijo. Predvsem zaradi atraktivnosti in lepote njihove igre in zaradi že kar tipične angleške bahatosti. Lep primer te je vratar Jordan Pickford, ki se med tekmo pači, kot da igra pred svojim blokom s petletnimi otroci in vsak strel na gol jemlje kot pljunek v obraz. Za to vzvišenost in včasih ležerno, podcenjujoče branjenje je drago plačal, nazadnje v finalu, saj sta oba španska zadetka šla tudi na njegov račun.

Evropsko prvenstvo je prineslo zelo malo dobrih tekem in odlično Slovenijo. Šlo bo kar hitro v pozabo. Španci so dokazovali, da če si dober, leta ne pomenijo veliko. Sistem tekmovanja je slab, z nepotrebnimi dodatnimi tekmami (osmina finala). Videli smo, kako se spreminja vloga osrednjih napadalcev. Preštejte pri polfinalistih, koliko zadetkov so dosegli njihovi udarni napadalci. Vsi prihajajo globoko v fazo gradnje napada, toda v prodoru v kazenski prostor smo jih redko videli. Zelo malo golov smo našteli iz podaj s krila. Zadetki so večinoma padali po strelih izven kazenskega prostora.

Sicer pa ne bom odkrival tople vode, če zapišem, da se vse manj nogometašev v Evropi “rodi” na ulici. Individualnih potez in igre ena na ena je vse manj, vedno bolj vse teče po zamišljenih šablonah. Kar za nogomet ni dobro.