Premik v glavah

Približno 60 slovenskih občin od lani pripravlja celostne prometne strategije. Z njimi postavljajo temelje za promet, v katerem bodo ljudje več hodili peš, se varno vozili s kolesi ali uporabljali javni potniški promet, ko jim bo prišlo v zavest, da štiričlanska družina, ki živi v urban(iziran)em okolju, ne potrebuje treh ali štirih avtomobilov; z odpovedjo vsaj enemu avtu pa bo posledično del težav s parkiranjem, ki so rakava rana povsod, naenkrat kot po čudežu izpuhtelo. Skupaj z izpuhi teh odvečnih avtomobilov.

Razen res izrazitih specifik na papirju bistvenih razlik med strategijami občin ni. Kar je logično: navsezadnje vse na enak način stremijo k istemu cilju. So pa nekje bolj previdni in drugje odločni. V Novi Gorici premlevajo načrt, da bi v stanovanjskih soseskah, kjer je problem s parkiranjem največji, podelili po eno dovolilnico za avto na stanovanje, ostala parkirna mesta pa bi bila plačljiva. Smiseln, pravzaprav nujen ukrep, bo mnoge razjezil. Ambiciozna je tudi ideja, da bi center Šempetra pri Gorici postopoma zaprli za promet. Da je Trg Ivana Roba idealen za to, kaže dejstvo, da je pred leti oživel že s tem, da so ga tlakovali in za avte pustili le manjši del. Popolna zapora bi bila nadgradnja, po kateri bi “plac” postal eden od najbolj privlačnih in ljudem prijaznih na Goriškem. A tudi tu se ne bodo izognili nasprotovanju vsaj dela ljudi.

Zgledi pa kažejo, da se takšne poteze obrestujejo. Ko so za promet zapirali Prešernov trg v Ljubljani, so bila mnenja o tem deljena, zdaj pa ga ni, ki bi zagovarjal spet promet na njem. Se še kdo spomni, da je Bevkov trg v Novi Gorici sekala cesta? Pa vprašajte meščane, če bi jo spet imeli.

Ljudje se težko odpovemo navadam, zlasti, ko se tičejo avtomobila. A se kdaj, tudi na račun manj priljubljenih ukrepov, ko se vroča kri pohladi, zgodi premik v glavi, po katerem so stvari videti v povsem drugi luči. Zato je, ko je rešitev na dolgi rok smotrna, treba vztrajati.