Presit lačnim jemlje
Te dni je do mene prispelo šokantno sporočilo: pogoltni Evropejci so Afriki vzeli obsežne pridelovalne površine zato, da na njih pridelujejo rastline za biogoriva.
Afričani, ki umirajo od lakote, morajo in bodo morali na teh površinah gojiti industrijske rastline, iz katerih bodo Evropejci stisnili olje in ga predelali v biogorivo za evropske avtomobile in mestne avtobuse. Da se bo Evropa pred svetom bahala, da je povečala delež obnovljivih virov v prometu.
V zgolj enajstih afriških državah so člani evropskega dela okoljevarstvene organizacije Prijatelji Zemlje (Friends of the Earth Europe) v raziskavi, ki so jo objavili te dni, našli pet milijonov hektarjev površin (kar je toliko kot znaša površina dveh Slovenij in pol), ki so jih evropska podjetja “kolonizirala” z rastlinami za biogorivo.
V Gani je italijanska družba Agroils zasedla 105.000 hektarjev, norveški Scan Fuel 10.000, britanska Jatropha pa 120.000.
Jatropha je sploh podjetje, ki najhitreje golta afriško zemljo za biodizel. V Mozambiku je pridelavi hrane izpulila 183.000 hektarjev, v Etiopiji pa si ogleduje kar 23 milijonov hektarjev. V tej obubožani državi si poleg že naštetih tujih družb obdelovalno zemljo prisvaja še nemška družba Acazis AG, ki je za biogoriva že zavzela 56.000 hektarjev zemlje, koncesijske pogodbe pa je sklenila za nadaljnjih 200.000 hektarjev.
Italijanski Eni načrtuje v Kongu plantaže za pridelavo palmovega olja na 70.000 hektarjih, neka kitajska družba išče za te namene kar milijon hektarjev, v Tanzaniji je moralo pod pritiskom evropskega kapitala tisoč tamkajšnjih kmetov opustiti pridelavo riža ...
Potem ko so evropski kolonizatorji Afriki pobrali dragulje, zlato in druge surovine, ji bodo v tretjem tisočletju - ko smo že mislili, da se je evropska civilizacija vendarle kaj naučila iz preteklih negativnih posegov na tuja ozemlja, in ko smo bili prepričani, da Evropejce odlikuje tudi vsaj nekaj etike -, očitno pobrali še hrano.
Bogata Evropa, ki si je navidez pohvale vredno zadala nalogo, da bo izpuste toplogrednih plinov zmanjšala z večjim deležem obnovljivih virov tudi v prometu (temu so vse te afriške površine namenjene), se dejansko obnaša zelo dvolično. Namesto da bi zmanjšala rabo energije v prometu, je poiskala nove vire. A ne doma, niti ne v številnih Mc Donaldsih (in tisočih drugih restavracij), ki vsak dan zavržejo na tisoče litrov olja, v katerem cvrejo krompir in krokete, in ki bi ga lahko predelali v biodizel.
Ne, presita Evropa, ki poleg olja vsak dan vrže v smeti še na tone hrane, je šla po biodizel v lačno Afriko. Ne samo, da je afriškim kmetom vzela obdelovalno zemljo; zaradi zmanjšane pridelave hrane se je tudi cena hrane za ostale Afričane tako povečala, da si je ne morejo več privoščiti niti tisti, ki so prej še lebdeli nad pragom revščine. Da o onesnaženju s pesticidi in izganjanju slonov z njihovih območij sploh ne govorimo.
Ne, kolonizacije še ni konec. Smo res taki reveži, da moramo jemati lačnim?
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Megalomanski monstrumi