Previdni angel

Nemška kanclerka Angela Merkel je s svojo napovedjo, da se ne bo udeležila slovesnosti ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pokazala, kakšna so realna razmerja moči v združeni Evropi. Na eni strani Evropa močnih in vplivnih, večinoma nekdanjih kolonialnih velesil Velike Britanije, Francije in Nemčije, na drugi strani Evropa poslušnih in velikokrat tudi preplašenih držav slovanskega vzhoda in mediteranskega juga.

Na Hrvaškem zdaj mrzlično ugotavljajo, zakaj Angele ni bilo na njihovem pristopnem slavju, in si sami pripisujejo vrsto domnevnih grehov. V prvi vrsti zadevo Perković; Josip Perković je nekdanji agent Udbe, ki naj bi bil kriv umora hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića v Nemčiji še v času socialistične Jugoslavije. Nemčija zaman terja njegovo izročitev. Čeprav je Merklova izjavila, da je v Zagrebu ne bo zgolj zaradi prenatrpanega urnika, pa dvomi ostajajo in preraščajo v pravi notranjepolitični cirkus.

Ta izjemna hrvaška občutljivost do vsakokratnega nemškega razpoloženja kaže na posebno nevarna razmerja med državama. Nemčija je s hitrim priznanjem hrvaške neodvisnosti pred dvema desetletjema nase prevzela pokroviteljstvo nad Zagrebom in bila zaradi tega tudi deležna kritik drugih članic EU. Zato pa je bila kasneje pri procesu včlanjevanja Hrvaške v EU toliko bolj zadržana in previdna. Ni naključje, da je prav Nemčija zadnja ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, in bila do Hrvaške še posebej stroga.

Tudi sicer se je v Evropski uniji v zadnjih letih, zlasti pa po izbruhu gospodarske krize, močno ohladilo navdušenje za sprejemanje novih članic. Evropa trgovcev in bankirjev si sicer želi širitve notranjega tržišča, noče pa novih, gospodarsko “problematičnih” članic. Hrvaška naj bi bila ena takih. In Angela Merkel si, nemški geopolitični ljubezni do Hrvaške navkljub, verjetno ne želi, da bi jo povezovali z novo, 28. članico skupnosti. Zlasti ne tik pred jesenskimi volitvami.