Previsoka cena

Pred prazniki predsednik opozicijske SDS Janša ni imel časa za soočenje s predsednico vlade Alenko Bratušek, niti kdo drug iz vodstva stranke ne, vsi so bili prezaposleni s pripravami na kongres stranke. V nedeljo je k premierki poslal vsaj podpredsednika Černača, prav tako včeraj, pred mikrofone in kamere, kjer mu je delal družbo donedavni minister Vizjak.

Ko gre za zadevo tolikšnih razsežnosti, kot je spreminjanje ustave, bi pričakovali, da se bo vodja druge največje stranke v državi zagnano lotil dela. Njegovo zadržanje pa je vse kaj drugega. Na koncu pa prek svojih glasnikov sporoči, da tako resna stvar ne dopušča več odlaganja, da morajo poslanci danes svetu naznaniti, kako odločena je Slovenija uravnovesiti svoje finance. In to jutri (leta 2015), kar pa je, glede na razmere, za državljane previsoka cena.

Dobro, Janša je opozicija, ki je to postal potem, ko so ga po le dobrem letu vladanja sklatili z oblasti. In ima vso pravico nastopati novi vlogi primerno. Ampak ali je vse primerno? Verjetno držijo mnenja skeptikov, da fiskalno pravilo z zapisom v ustavo ne bo kaj prida zaleglo. Morda bo to spodbudno sporočilo bonitetnim hišam in predvsem vlagateljem, vse drugo pa je treba še postoriti. In kazalo je že dobro, prišli smo do nekaterih odločitev, ki zahtevajo široko soglasje.

Tako smo se približali tudi spremembam referendumske zakonodaje. Za nekatere bi bilo to sicer sporočilo ljudstvu, da ga ne potrebuješ (tako je ugotavljala na primer včerajšnja Skupščina ljudstva v Cankarjevem domu), toda nekaj je jasno: z referendumom, kakršen je, ne bo moč izpeljati skoraj ničesar od tistega, kar je včeraj sklenila koalicija na Brdu pri Kranju. Po drugi strani pa bo narobe, če ne bo moč ustaviti nepravičnih namer oblasti. Tako kot pri fiskalnem pravilu, kjer je problem, kdaj ga bomo zares zmogli, je torej tudi v primeru referenduma potrebna prava mera. Takšna, ki ne bo dopuščala posledic s poglabljanjem socialne stiske.