Prevzemi in zlorabe

Tudi če 32 milijonov evrov delimo z desetimi ovadenimi fizičnimi in osmimi pravnimi osebami, dobimo “na glavo” znesek, ki si ga povprečni prebivalec Slovenije težko predstavlja: skoraj 1,8 milijona evrov. Tolikšna naj bi bila namreč po podatkih Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) škoda, povzročena v primeru Merkur. Še nadaljnjih 5,7 milijona evrov škode naj bi nastalo v primeru šempetrske Iskre Avtoelektrike.

Preiskovalci NPU so torej pripeljali do ovadb še dva odmevna primera gospodarskega kriminala. In zdaj? Logično je, da so tudi te ovadbe šele začetek dolgotrajnega postopka, ki se bo verjetno vlekel še leta. Ob končnem epilogu, kakršen koli že bo, se bodo le redki (predvsem neposredno vpleteni) spominjali, kaj so ti “primeri” v nekem določenem trenutku pomenili v določenem okolju, koliko zaposlenih je zaradi spodletelih in neuspelih prevzemov končalo na cesti, kakšne socialne stiske je to povzročilo ...

Statistika kaže, da se je število obravnavanih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete lani povečalo za dobrih 41 odstotkov, škoda, ki so jo ta dejanja povzročila, pa je bila za dobrih 160 odstotkov večja kot leto prej. Ne, niso se vsa ta dejanja zgodila v lanskem letu, mnogo je starih “grehov” iz preteklih let, in skoraj zagotovo mnogi od teh primerov ne bi nikoli končali v rokah preiskovalcev, če se ne bi zgodila gospodarska kriza, če bi banke še naprej reprogramirale dolgove, če ...

Toda vse te neugodne okoliščine so bile za nekaj dobre: v (pre)mnogih primerih so razgalile pomanjkanje poslovne etike in morale, neverjeten pohlep nekaterih gospodarstvenikov in - ne nazadnje - dvojno moralo države. Ki se sicer že leta “bori” proti gospodarskemu kriminalu, vendar pa je istočasno s pomanjkljivimi predpisi omogočala neverjetne malverzacije. Sicer pa prevzemov, takšnih in drugačnih, v naši državi še ni konec ... Bodo čez kakšno leto tudi ti polnili časopisne stolpce?