Približek, priredba, parodija

Živimo v dobi, ko ima vsaj del poslušalstva raje ponaredke kakor izvirnike. Če bi sodili po številu raznih oponaševalskih zasedb, ki zahajajo v naše loge, bi lahko rekli, da poslušalcev nimajo malo. V imenu nosijo besedico tribute (poklon) ali alive (oživljeni), saj gre za približke, pa naj bodo še tako verodostojni, tehnično popolni ponaredki. Približno tako, kot če bi preminulega partnerja zamenjali za nekoga, ki mu je podoben. Beatles? Ni jih več. Pink Floyd? Ni jih več. Queen? Ni jih več. Abba? Ni več Abbe. Če jih niste videli, ko so bili, jih pač ne boste nikoli. Seveda se med poslušalci najdejo tudi taki, ki bodo zatrdili, da pevec tribute skupine poje bolje od izvirnika, kar je gotovo lahko tudi res, saj ni izvirnik. Da ne govorimo o izjavah v slogu trditve enega od kratkotrajnih sodelavcev Doorsov, ki pravi, da tribute skupina The Doors alive včasih zveni bolj kakor Doors, kot so zveneli izvirniki. Neumnost nima meja, industrija neizvirnega zaslužka pa niti …