Prihodnost brez napak?
Prvi mož Darsa Matjaž Knez je ob včerajšnjem popisu pogodbe dejal, da so obljubo držali, ko so obljubili, da bo hitra cesta med Koprom in Izolo zgrajena še pred poletjem 2015. Pri tem je sicer zamolčal, da so to obljubili lani in da bi morali po napovedih iz obdobja, ko je Dars vodil Rajko Siročič, hitro cesto zgraditi še pred koncem leta 2009. Država je namreč uredbo o državnem lokacijskem načrtu za ta del hitre ceste sprejela že oktobra leta 2004.
Razloge za več kot petletno zamudo pri gradnji razmeroma kratkega in enostavnega odseka hitre ceste pa ne gre iskati samo pri propadu večine gradbincev, ki so zagrizli v ta projekt. Brez hitre ceste bi namreč še prej zdrveli v stečaj, saj je Dars zanesljiv plačnik. Gradnjo so spremljali slabo pripravljeni razpisi, brezmejno sklepanje aneksov k pogodbam, s čimer so nepregledno višali prvotno dogovorjene cene, in ne nazadnje pritožbe neizbranih izvajalcev.
Toda tako kot je vmes počil nepremičninski balon, je ura resnice odbila tudi za slovenski avtocestni križ, k čemur je pripomogel prav propad nekdanjih gradbenih baronov. Obdobje sklepanja napihnjenih pogodb je mimo. Gradnje trase hitre ceste so se lotili za 41,6 milijona evrov, dokončali jo bodo za 2,7 milijona. Razlika je očitna, pa čeprav je višji znesek vključeval tudi 14 podhodov, podvozov, nadvozov, mostov in nadhoda.
Oči javnosti bodo kmalu uprte v novi odsek hitre ceste. Kajti, ko bodo hitro cesto potegnili do Jagodja, bodo samo prestavili prometne zamaške, ki so nastajali pred Žusterno ves avgust ter vsak petek in nedeljo od konca aprila dalje. Pločevina se bo zagozdila na krožišču na vrhu Jagodja, ki so ga uredili prav zato, da bi krajani lahko prečkali cesto, ki deli Jagodje na stari in novi del. In ko bo hitra cesta prišla do Lucije, jo bo treba potegniti še do Sečovelj in državne meje. Le upamo lahko, da je bilo zadnje desetletje poučno tako za Dars kot vso državo.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Megalomanski monstrumi