Prijatelj je prvi

Srečko Prijatelj se je kljub povsem obrobni vlogi v slovenski politiki včeraj zapisal v zgodovino. Postal je prvi poslanec, ki ga je sodišče obsodilo na zaporno kazen. In to kakšno. Pod težo dokazov, ki jih je Prijatelj povečini sam napisal (izsiljevanje) in hranil doma (orožje), mu je senat prisodil pet let ter dva meseca zapora.

Za kaj je pri aferi pravzaprav šlo, je najbolje povedal goriški dramski igralec Sergej Ferrari, ko je ocenil, da “je bil Srečko pred tem denarjem čudovit fant”. Ferrari ni rekel “pred petimi leti”, ampak “pred tem denarjem”. S tem je povedal, česar mnogi nočejo priznati, da je namreč denar edino, kar v današnji družbi velja. Kakšno poštenje, prijaznost in skromnost, lepo vas prosim!

Čeprav naj bi brezkompromisno (in nezakonito) hlastanje po bogastvu veljalo za najmanj nemoralno, so redki, ki se temu uprejo, ko se znajdejo ob koritu. Očitno se temu ni bilo moč upreti niti z nekaj tisoč evrov težko poslansko plačo. Bolj pomembno od kaznivosti Prijateljevih dejanj pa je dejstvo, da se izvoljeni predstavnik ljudstva sploh spušča v take posle. Za Prijatelja namreč ni bilo dovolj, da je uredil posel, v katerem je obogatela njegova tašča ter njemu in ženi podarila 750.000 evrov. Ne. Od Mikuža je terjal še 250.000, od TV Vitel 7500, od Potokarjevih 5000, od bivšega železničarskega kolega pa celo ušivih tisoč evrov.

In ko na sodišču ni več videl luči na koncu predora, je začel z diskreditacijami: lump nisem jaz, lumpi so Mikuž, Potokar, policisti, da o Katarini Kresal sploh ne govorimo ... Na koncu je podvomil še v državljansko lojalnost tožilke in kriminalistov z neslovenskimi priimki. Ki so se proti JLA borili bolj kot Prijatelj!

Kljub visoki kazni jo je Prijatelj pravzaprav poceni odnesel. Če bo sodba zdržala, bo čez dve leti že na pogojni prostosti. Poslanec sicer ne bo mogel več biti, župan tudi ne, a kaj bi mu to ob bogastvu. Prijatelj je torej spet prvi, vprašanje pa je, če in kdaj mu bodo sledili njemu podobni.