Priključeni in omreženi

Minula dneva je bilo v Portorožu veliko spodbudnih besed o slovenskem turizmu. Da so turistični delavci po poljubu krize pred leti znali najti pot, da slovenski turizem letos beleži boljše indekse, kot je evropsko in svetovno povprečje. Da je mogoče v turizmu smelo načrtovati, ker je osnova dovolj kakovostna. Da je mednarodna podoba slovenskega turizma boljša, kot je doma, pa še veliko tega.

Drži - in lepo je bilo videti - kar je bilo na Bernardinu neštetokrat ponovljeno: da so vsi najpomembnejši deležniki iz javnega, zasebnega in civilnega turističnega sektorja stopili skupaj, pa ne le za eno prireditev, temveč so sklenili zavezo o temeljitem partnerstvu za prihodnost. To je nujno, saj je turizem izrazito interdisciplinarna dejavnost, kar ugotavljajo vsi prej, kot uspe ugotoviti državi. Zato, je bilo slišati po bernardinskih kuloarjih, je treba na vseh koncih in krajih opozarjati sestavljalce bodoče vlade, naj zaboga ne spregledajo dejavnosti, ki bo letos ustvarila dve milijardi neposrednega izvoza, ki v BDP prispeva 12 odstotkov in ki nenazadnje sodi v šopek najhitreje rastočih gospodarskih panog.

Turizem že dolgo niso več zgolj hoteli in urejeni turistični kraji; so doživetja in pravzaprav vse, s čimer pridejo turisti v stik. Tako naj bi v prihodnje utrdili blagovno znamko I feel Slovenia in državo promovirali kot zeleno, aktivno in zdravo. Zaleglo bo le, če bo država res takšna, kot jo bomo predstavljali zunaj, če torej ne bo slika popačena in se bo na oddih k nam vračala več kot le slaba četrtina tujih turistov.

Veliko naj bi pripomogla tudi sodobna komunikacija skozi nove medije in mreženje v njih, a mora biti za udejanjenje teh idej zadoščeno predvsem osnovnemu, tehnološkemu pogoju, da so obiskovalci lahko priključeni. Brezplačen dostop do brezžičnih omrežij postaja izjemen generator prepoznavnosti, saj kar 40 odstotkov odločitev o počitniškem kraju temelji na priporočilih prijateljev in svojcev, ki so najbolj vroča tukaj in zdaj.