Prilagoditev bo nujna

Skoraj ni človeka, ki se to poletje ne bi jezil nad ekstremno vročino. Jeza pa se pri večini vsak dan znova poleže, ko se soočajo z vse bolj nespodbudnimi vestmi, povezanimi z recesijo in ukrepi zoper njo. Zato ne preseneča, da mnogi zvečer skrivaj - saj je suša vse hujša - zalivajo svoje male vrtičke, da bi pridelali kaj čebule, krompirja, paradižnika. Kajti, zima bo dolga in huda. Tako in drugače.

Ob tem večine več ne zanima, da je suša vse večja zaradi usihanja vodnih virov, da v domače čebre ujeta deževnica redi razplod komarjev, tudi tigrastih, da so klopi na bližnjem travniku bržkone kužni in nevarni, da ...

Pa kaj bi to! Mali človek, ujet v revščino, res nima energije in volje, da bi se ubadal še z znanostjo in varovanjem okolja. Ujet v stisko krpa dan z dnevom v upanju, da bo preživel in ohranil dostojanstvo.

Pa bi se tako država, javno zdravstvo in vsak posameznik morali začeti ubadati tudi z okoljskimi in naravovarstvenimi vprašanji. Tistimi namreč, ki nam omogočajo preživetje. Če jih bomo puščali vnemar, nas bo, ko bo že pozno, v to soočenje prisilila narava sama.

Globalno segrevanje že spreminja naš planet, tudi našo deželo. Z njim se spreminjajo naravne meje bivanja posameznih živalskih vrst. Že lani so v Jadranu opazili eno od vrst rib, značilnih za trope. Na tigrastega komarja smo se, denimo, že tako navadili, da se niti nad njegovimi bolečimi piki več ne pritožujemo.

Če gre verjeti znanstvenim napovedim, nekaj jih je nedavno objavila angleška revija Interface, naj bi tigrasti komar kmalu zapustil osrednjo Evropo in poselil severno. Za njim naj bi se k nam preselile živali (tudi komarji), ki prenašajo druge nevarne bolezni, denimo dengo. Ta se je pri sosedih nedavno že pojavila, a jo je tja zanesel turist. Če bomo kaj kmalu zdrseli v tropski pas, bomo v prihodnosti prisiljeni spati zamreženi.

Prilagoditev bo torej nujna zaradi golega preživetja. Drugi ukrepi so bili nujni že včeraj ...