Prilika o bankomatu

To je resnična zgodba o bančni kartici. O tisti, ki je, in tisti, ki je bila.

Vse se je začelo pred leti, ko je nekega svežega poznopoletnega jutra še precej zaspana novinarka na bankomatu zamišljeno dvigovala denar. V službi je šele čez čas opazila, da je pospravila le bančno kartico, denar pa pustila čakati na prvega, ki bi prišel mimo. A sreča ji je bila naklonjena, saj je njene bankovce - bilo jih je precej, namenjeni so bili nakupu pomembnega darila - nekdo pustil v sosednji knjigarni. Novinarka je vsa srečna napisala zahvalno pismo neznani najditeljici, ki so ji ga objavili med pismi bralcev regionalnega časnika. Navdušena nad svetom je pomislila: ta družba ni na dnu, še obstajajo pošteni ljudje.

Pred dnevi se je nekaj podobnega ponovilo. A tokratno dogajanje ima prvine akcijskega filma, bolj je napeto. Ko je novinarka, ista, tista iz prejšnje dogodivščine, zvečer na bančnem avtomatu preverjala, ali njen tekoči račun res premore le 1,3 evra (preostale milijone ima seveda v daljni davčni oazi), je vzela osupljiv bančni izpis, kartico pa prepustila bankomatu. Tega se je zavedla šele čez pol ure na avtobusu. Slišal jo je šofer, padla je hipna odločitev: gremo nazaj! Peščica potnikov ni nasprotovala. “Vse bom storil, da dobite nazaj kartico,” je prisegel voznik in v krožišču vratolomno zakrožil nazaj proti banki, planil iz avtobusa, stekel proti bankomatu, temeljito izprašal neznano gospo, ki je bila pravkar dvignila denar, jo pri tem precej prestrašil, a se na koncu z razširjenimi rokami obrnil proti osuplim sopotnikom in priznal poraz: kartice ni. Novinarka se mu je iskreno zahvalila in sprejela tvegano odločitev - kartice ne bo preklicala takoj, zjutraj bo raje poklicala na banko in preverila, ali je bankomat morda ni požrl. A ni ji bilo potrebno čakati, iz banke so jo zjutraj poklicali kar sami: nekdo je kartico predal večernemu varnostniku, takoj po tem, ko jo je našel na bankomatu. Res so še pošteni ljudje, je pomislila drugič.

A ob vsej vznesenosti, ki preveva deležne srečnih koncev, je treba dodati podrobnost: kartica iz prve zgodbe, ki je pomagala dvigniti pozabljene denarce, ni ta, ki je bila sveže pozabljena in najdena. Prvo so namreč pred nekaj meseci novinarki ukradli. Sredi koncerta tujega zvezdnika je ostala brez denarnice, nabite tako z njenimi kakor z osebnimi dokumenti otrok. Denarja je bilo v njej komaj za dve okusni pici (kje ima milijone, smo že zapisali), a upala je, da ji bo kdo vendarle vrnil dokumente. Pa tega ni dočakala. Tudi takrat je pomislila: res je še veliko poštenih, a ne toliko, da kdaj pa kdaj ne bi naleteli tudi na ljudi, ki si ne želijo biti del solzave zgodbe o izgubljenih in najdenih bančnih karticah.