Priložnost za dober nastop

V nedeljo bo minilo leto, odkar so v Sloveniji potekale parlamentarne volitve, na katerih je z veliko premočjo zmagala nova stranka Gibanje Svoboda. Morda naključje, morda skrbno časovno tempiranje je privedlo do tega, da je na predvečer obletnice DZ razpravljal o interpelaciji celotne vlade, ki je mandat nastopila z zgodovinsko visoko podporo javnosti. Vlade, ki je obljubljala ogromno, njen predsednik pa se je pred letom dni zdel vizionarski rešitelj za vse težave, ki so se v državi kopičile desetletja.

Združitev muzeja osamosvojitve z muzejem novejše zgodovine, ki je bila osrednja točka interpelacije, spisane v SDS, je bila iztočnica za dolgo razpravo o vsem, kar je vlada naredila, še bolj pa o tistem, česar ni.

Res, škoda bi bilo dragoceni čas potrošiti za ideološko razpravo o tem, ali muzej potrebujemo, ali ne, ko pa je toliko tem, ki javnost veliko bolj zanimajo.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ob tej temi ugotavljal, da so politični odločevalci zašli stran od vrednot, na katerih je nastala država, in da je ta danes v globoki krizi vrednot. Ta kriza je najnevarnejša in vodi v mnoge druge … In tako se je lahko začelo naštevanje vseh neuresničenih obljub o reformah, dejanj, ki so v nasprotju z zagotovili, danimi pred volitvami, kadrovskih menjav in paradoksov, ko je vlada obljubljala eno, zgodilo pa se je drugo.

Predsednik največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda in premier Robert Golob se je v uvodnem govoru muzeja osamosvojitve komaj dotaknil. Ni bil ukinjen, ampak se združuje, projekt osamosvajanja pa ni bil projekt ene stranke, ampak cele nacije, je poudaril. Od tod naprej pa je čas izkoristil, da bi predstavil “resnico o delu vlade”, ki da sicer ne pride do ljudi.

Res, škoda bi bilo dragoceni čas potrošiti za ideološko razpravo o tem, ali muzej potrebujemo ali ne, ko pa je toliko tem, ki javnost veliko bolj zanimajo. Opozicija, ki je v državnem zboru zelo nemočna in zato - enako kot je to počela opozicija pred njo - raje pušča prstne odtise na državljanskih protestih, ki se dogajajo pred parlamentom, je dobro izkoristila konec medenih tednov med vlado in javnostjo.

Premier, ki si je v zadnjih mesecih zapravljal javnomnenjsko podporo, ker je obljubljal več, kot je koalicija sposobna uresničiti, in pred kamerami kazal, kako zelo ne zaupa svojim ministrom, je dobil priložnost, da izpostavi stvari, ki jih je vlada vendarle naredila dobro. Roko na srce, položnice za energijo niso bile tako visoke, osnovna hrana pa ne tako draga, kot smo se bali.

A javnost se po letu dni vendarle zdi drugačna, bolj trezna v svojih pričakovanjih. Bolj zahtevna. Zato - upajmo! - ve, da je bil včerajšnji dan na obeh straneh le predstava za javnost.