Primorski hladni val

Če bi cvet slovenske logistike, ki se je včeraj zbral na Brdu pri Kranju, z dviganjem rok glasoval “za” ali “proti” združevanju Luke, Intereurope in Slovenskih železnic v slovenski logistični holding, bi ideja gotovo padla.

No, včeraj sicer ni bil čas za odločitve, ampak za soočanje mnenj, je poudarjal premier Pahor. Če je torej od logistov želel mnenja, ki bi bila v pomoč vladi pri odločitvi, je dobil večinoma številne argumente proti ali vsaj dvome o holdingu, kot ga predstavljata s svojim nemškim svetovalcem.

Hladni val na holding je pljusnil predvsem s Primorske. Ob sindikatih Luke in Intereurope, upravah in nadzornih svetih obeh podjetij je premierja z nizom nevarnosti, ki jih prinese holding, soočil tudi sekretar na prometnem ministrstvu Jakomin.

Pahor je priznal, da ga je polemičnost razprave presenetila, in zaradi številnih dvomov je na koncu odločil, da bodo v mesecu ali dveh pripravili novo konferenco, takrat menda z bolj konkretnimi odgovori.

Glavni argument zagovornikov holdinga je, da bodo tri podjetja sama v nekaj letih poraženci v konkurenčnem boju. A zagotovil, kako bodo taista podjetja prav s holdingom postala pomemben mednarodni igralec, tudi težko pričakovana konferenca ni prinesla. Pomislekov pa tudi ni razblinila. Denimo, zakaj sploh holding, ki bo državo najprej veliko stal, če pa bo morala železniške tire še vedno zgraditi sama; zakaj siliti v združevanje treh družb pod streho holdinga, če pa se da na pogodbeni osnovi čisto lepo poslovno sodelovati; kaj poreče evropska komisija na oblikovanje monopola v Sloveniji ...

Premier se boji, da bo strah prevladal nad pogumom in holdinga ne bo. Boji se, da ga kdo čez nekaj let ne pocuka za rokav, češ, takrat si imel priložnost narediti nekaj izjemnega, pa nisi.

Toda, mar ne bo še veliko huje, če drznost prevlada nad previdnostjo in s holdingom udarijo mimo?! V tem primeru se je premierju šele bati, da ga kdo čez nekaj let ne pocuka. Pa ne le za rokav.