Prisluhniti ljudem

Na območju koprske škofje živi približno 265.000 prebivalcev. Verniki v njej so do zdaj živeli v 189 župnijah, po novem letu bodo le še v stotih. 49 jih bo namreč škofija ukinila in pripojila večjim. Glavni razlog naj bi bil usihanje števila vernikov, pravijo v škofiji.

Toda verniki, ki so jih novice o ukinitvi njihove župnije marsikje zelo neprijetno presenetile, se bojijo, da bo usihanje še pospešila prav ta reorganizacija župnij.

Ohranjati pri življenju župnijo, ki ima le nekaj deset vernikov, komaj kakšen krst in pogreb na leto in le za pest veroukarjev, je, gledano skozi številke, res nesmiselno. Tako kot je nesmiselno ohranjati pri življenju šolo s petimi učenci v enem razredu, pošto za dve znamki in tri položnice na uro, vaško trgovino za nekaj štruc kruha ali krajevni urad za dve starki, ki nimata računalnika.

Marsikaj od naštetega je v zadnjih letih zapustilo slovensko in primorsko podeželje. In kjer so zaprli šolo, je ni več, četudi je zdaj v vasi za poln razred učencev. Vsaka ustanova šteje po svoje, v glavnem skozi stroške in številke.

Zdaj še koprska škofija. Ukinitev župnij in njihovo pripojitev k večjim upravičuje s tem, da ukinjene župnije zajemajo le desetino prebivalstva (26.500) škofije. A če kdo, bi morale prav ustanove, ki delajo z ljudmi - in med njimi je seveda tudi škofija - biti pozorne na vsakega človeka, prisluhniti vprašanju in pomisleku vsakega med njimi.

Pri ukinjanju župnij pa so bili preslišani glasovi mnogih. Predvsem vernikov, tistih, zaradi katerih župnije in njihove podružnice sploh obstajajo. In zaradi katerih obstajajo tudi škofije. “Ali ne bomo prav kmalu ugotovili, da je v Sloveniji preveč tudi škofij?” se je v javnem pismu v zadnji številki Družine vprašal Izidor Rejec iz Ljubljane, meneč, da bi težave z usihanjem vernikov lahko rešili tudi drugače - s skupnostmi župnij. Tako bi vse župnije ostale. Med njimi tudi, denimo, povirska, ki je dočakala 722 let, zdaj pa bo ukinjena.