Projekt ribiške Seče v okvir pa na zid

Gradbeno dovoljenje za prenovo ribiškega pristanišča Seča, na katerega je piranska občina tako dolgo čakala, je resda za v smeti, a bolj učinkovito bi delovalo uokvirjeno in v opomin obešeno na vsako steno palače na Tartinijevem trgu, v kateri deluje občina Piran s svojimi strokovnimi službami vred. Je najbolj glasen opomin o najbolj ponesrečenem gradbenem načrtu, kar bi si ga lahko nek uradnik želel na svoji karierni poti. Ta opomin je drag, vendar dragocen. Govori pa o tem, da naj se občine projektov, ki nimajo podpore javnosti, nikar ne lotevajo.

Nekje na poti do evropskega denarja je obstajala možnost, da se politika, stroka in ljudstvo uskladijo. Gradbene načrte bi bilo treba zrisati znova, posege narediti manjše, stroške oklestiti. Izoli, ki bo očitno uporabila preostali evropski denar, namenjen ribiški infrastrukturi, je treba vsaj glede tega čestitati in ji privoščiti, naj z evri naredi najbolje, kar lahko. Piran pa bo najprej moral narediti samoanalizo, politično psihoterapijo, po kateri naj bi mu postalo jasno, kdo je in kaj hoče.

Ne glede na politično situacijo in propadel projekt prenove Seče to ni alibi, da zdaj vsi dvignejo roke v zrak in se znova delajo nemočne.

Kdo je kriv, da prenove ribiškega pristanišča ne bo, je odvisno od prejemnika tovrstnega vprašanja. Uradna občina bo s prstom pokazala na drage in nepotrebne zahteve javnosti, oblikovane v civilnih iniciativah, zaradi katerih se je projekt zamaknil. Opozicija bo pokazala na župana in ugotovila, da je nesposoben izpeljati zahtevne projekte, saj preveč zaupa strokovnim službam in načrtom, zastavljenim že v časih prejšnjih županov, ter da premalo upošteva glas javnosti in njene alternativne rešitve.

So tudi oni, ki opominjajo, da za propadel projekt ni kriva občina, temveč direkcija za vode, ki je občini “tik pred ciljno linijo” nastavila bananin olupek. Njenega mulja torej ne potrebuje več. Hja, usmiljenja do piranske oblasti je res zmanjkalo. Kot da je prepuščena sama sebi, brez močnih političnih botrov in pred lokalnimi volitvami še v dodatnem krču, kaj bodo prinesle. Stare stranke, nove združbe? Občinsko čistko, ki je Đenio Zadković ni izpeljal, čeprav so ga Pirančani nepričakovano izvolili na župansko mesto prav zaradi tega?

Ne glede na politično situacijo in propadel projekt prenove Seče in ribiškega pristanišča to ni alibi, da zdaj vsi, občina in Okolje Piran, dvignejo roke v zrak in se obnašajo, kot da so nemočni. Tako Pirančani kot ostali navdušenci nad Sečo pričakujejo, da se bodo lotili urejanja lastniških odnosov in najemnih pogodb z uporabniki tega prostora, saj je to očitno tako naporen proces, kot je bilo pridobivanje gradbenega dovoljenja.