Projekti padajo

Verjetno zadnji projektni poskus, z Mirom Cerarjem, se je končal po pričakovanjih. Tako kot gospodarstvenik Stojan Petrič, evropski operativec Janez Potočnik in bankir France Arhar, je tudi ugledni pravnik ugotovil, da v njem ni dovolj politika, ki bi mu uspelo poenotiti prevladujoči del političnih sil vsaj za tisto prehodno obdobje do skoraj neizbežnih predčasnih volitev, v katerih se Slovenija res ne bi smela še bolj pogrezati v politično in siceršnjo krizo.

Kot kaže, bi bil voljan tvegati tudi del svojega slovesa prepričljivega zagovornika poštenosti v državi, ki bi mu ga, ne glede na njegovo delo, odrekel “drugi” del slovenske politične realnosti, če ... Če bi zaznal dober namen tam, kjer ga je bilo še donedavna pričakovati. Denimo pri SLS, ki se postavlja s konstruktivno držo, a se potuhne, ko bi to svojo vrlino morala pokazati - magari za ceno izgube kakšne politične točke. In pri SD, ki z novim vodjem (kljub zanjo spodbudnim pokazateljem iz anket) državljanov morda le še ni prepričala, da jim obeta pravo pot. Če še tu povabljeni ne najde kaj obetavnega, bo pač ugotovil: “Ta kriza je posledica prehude polarizacije političnega prostora, prehude ideološke razklanosti, prehudega strankarskega spopadanja, ljudje in država tega več ne bomo mogli dolgo prenašati.”

Projekt projektne vlade je torej verjetno padel, puško v koruzo je očitno vrgla tudi njegova nosilka, Pozitivna Slovenija.

Obetajo se nam torej predčasne volitve, toda kaj, ko se bo Janša oblasti oklepal do zadnjega daha, predolgo za razmere, v kakršnih smo. V svojem slogu ljudstvo svari: “Zdaj bodo pričeli prihajati računi, torej pripravite denarnice.”

Naše denarnice nam že dolgo siromašijo, nič manj vneto ves čas Janševega vladanja. In kaj naj v prihodnje pričakujemo od oblasti s prepolovljeno ministrsko ekipo, brez večine v parlamentu, brez dosežkov, ki bi zaustavili padanje naše kredibilnosti na svetovnem trgu?