Prolocov avtogol

Sporna novogradnja Proloca Jezersko na Maliji še vedno stoji. Inšpektorat RS za okolje in prostor ni na izolsko podeželje napotil še nobenega bagra.

Najbrž si ne želi, da bi se znova opekel. Da bi naročil rušenje hiš, zgrajenih brez gradbenega dovoljenja ali pa (v primeru izolskega podeželja) drugače, kot predvideva gradbeno dovoljenje - potem pa dobil zahtevek za plačilo odškodnine. Kajti pritožbene institucije, ministrstvo in sodišče, v inšpekcijskih postopkih pogosto najdejo kakšno procesno napako, ki zadevo obrne na glavo tako, da črnograditeljstvo postane drugotnega pomena.

Odlašanje inšpektorata na Maliji je torej razumljivo. Pa vendar - kakšno sporočilo daje država s takim mencanjem? Da se investitorjem ni treba držati pravil igre (beri: projektov iz gradbenega dovoljenja, ki jih sami naročijo), le pritožiti se morajo pravočasno? Imajo torej grožnje nadzorovanca večjo težo od nadzornega organa samega, ker so odškodnine običajno zajetnejše od inšpektorjevih kazni? Kdo se potem koga boji?

Proloco Jezersko je šolski primer istrskega črnograditelja. Pri gradnji štirih hiš s po tremi stanovanji ni sledil projektu za gradbeno dovoljenje, temveč prikrojenemu projektu za izvedbo. Zaradi pogleda na morje je hiše zgradil više, kot bi smel, in pritegnil pozornost gradbenega inšpektorja, ki je pred rušitvijo zahteval ustavitev gradnje in pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja. Tega pa je dobil le tako, da je napovedal manjše število stanovanj - po eno v vsaki hiši.

Ali bo dvanajst stanovanj res preuredil v štiri in bil v kratkem ob levji delež kupnine, bomo še videli. A če bi se držal prvotnega gradbenega dovoljenja, bi imel “pod streho” vseh dvanajst enot. Kajti na izolskem podeželju je bilo do nedavnega mogoče graditi tristanovanjske hiše, zdaj pa so dovoljene le enostanovanjske. S kršenjem pravil igre se je Proloco sam kaznoval. Zadal si je avtogol. Bagra na Malijo ni bilo treba poslati.