Prva ali zadnja?

Odpuščanje, ki ga NKBM načrtuje v okviru centralizacije, na Goriškem doživljajo kot nov udarec v trebuh. Če se ne bo razpletlo drugače, utegne prihodnje leto službo izgubiti 70 od skupaj nekaj manj kot 140 uslužbencev iz prepoznavne modre stavbe sredi Nove Gorice.

Namera NKBM vzbuja skrb in ogorčenje hkrati. Ljudje z Goriškega še zdaleč niso pozabili, da so “njihovo” Komercialno banko, ki je, tako kot druge banke, pred dobrima dvema desetletjema zašla v težave, sredi devetdesetih pripojili k mariborski KBM, čeprav je bila ta v veliko slabši kondiciji.

Zaradi banke, s katero je izginil del identitete tega konca Slovenije, je v grlu mnogih ostal cmok. Občutek izgube je malce blažilo dejstvo, da je združena banka delovala kot primorsko-štajerska naveza. V Novi Gorici je doma nekakšna regijska centrala banke, z uslužbenci, ki znajo spremljati utrip in potrebe gospodarstva v regiji.

Tudi zato je bila NKBM za prebivalce Goriške tudi malo “njihova”, a z nedavno novico o odpuščanju ta občutek plahni. Novogoriški župan je celo napovedal, da bodo v občini prekinili vse pogodbe, ki jih imajo sklenjene z NKBM, in storitve zaupali drugim bankam. Morda bodo sledila še nekatera podjetja v lasti občine, veliko bolj pomembno pa je, kako bodo ravnala druga, večja podjetja v regiji.

Če bi podjetja v znak protesta množično prekinila sodelovanje z NKBM, bi to bilo sicer odmevno, a banka bi na koncu verjetno še dodatno odpuščala, saj bi izgubila pomemben del komitentov.

Podjetja se praviloma obnašajo racionalno; če so z banko zadovoljna, je ne zamenjajo. A če bo NKBM res odpustila več deset uslužbencev v Novi Gorici, bo slabše vpeta v okolje in bo teže spremljala utrip regijskega gospodarstva. Če je NKBM prav zaradi goriškega pridiha v očeh mnogih veljala za prvo med bankami s primerljivo ponudbo, bo z načrtovanim kadrovskim rezom to prednost izgubila; morda bo celo zadnja med enakimi.