Prvi korak

Po začetnem šoku, ko je vlada predlagala varčevalne ukrepe in državljani nismo razumeli, ali se šali ali misli resno, po skoraj dveh mesecih pogajanj, stavki in odtekanju časa do tako rekoč zadnjega dneva pred sprejetjem varčevalnega zakona je Slovenija dočakala konec prve prave varčevalne etape. Referenduma najverjetneje ne bo, saj so v močnem sindikatu šolnikov Sviz dali vedeti, da ga ne bodo zahtevali, če vlada iz varčevalnega zakona umakne vse spremembe standardov in normativov. To je vlada ob sicer nekoliko spremenjeni ponudbi za posege v plače in regrese pred nekaj dnevi predlagala že sama.

Zahtevi za referendum so se odpovedali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Varčevalni rezi so kljub temu še občutni in boleči, a ne tako drastični, kot so se sprva nakazovali.

Zdaj se bomo verjetno soočili s pripisovanjem zaslug za takšen pogajalski izid. Je včerajšnji dogovor dokaz, da imamo spretno vlado, ki zna prepričati v nujnost ukrepov, ali dokaz, da imamo spretne sindikate, ki s taktiziranjem do zadnjega uspejo kljub vsemu iztržiti precej koristi za svoje članstvo?

Za to, da smo prišli do tega, kjer smo - in nobena stran ni zadovoljna -, so tako sindikati kot vlada tvegali veliko. Prvi bi lahko izgubili ugled, saj je bila njihova nepopustljivost za tiste, ki nimajo tako varne službe kot zaposleni v javnem sektorju (kaj šele za tiste, ki sploh nimajo dela), že nadležna. Vlada pa bi lahko izgubila verodostojnost v očeh tujine, kar bi vplivalo na ceno zadolževanja. A vlada bi v primeru nedoseženega soglasja izgubila še veliko več. Rebalansu proračuna in zakonu o uravnoteženju javnih financ bo namreč sledilo sklepanje socialnega sporazuma, nato reforma trga dela, prihodnje leto pa pokojninska reforma. Vlada se ni pogajala le o varčevalnih ukrepih, ampak posredno tudi kovala zavezništva in utirala pot za vse korake, ki bodo sledili. Kako uspešna je bila, bomo še videli.