Puščice v prazno

Skrb za varnost je res lepa čednost. To, da se je koprska občina odločila poskrbeti za varnost najšibkejših udeležencev prometa na 800-metrskem, še vedno neurejenem severnem odseku ankaranske vpadnice, je torej pohvale vredno. Na koprski policijski postaji so nam pred dnevi sicer povedali, da te ceste ne obravnavajo kot hudo problematične, pa vendar - bolje preprečiti kot zdraviti. To pa je tudi vse, kar je pri nenapovedanem občinskem ukrepu vredno razumevanja.

Cesta čez Srmin, ki je Ankarančanom in drugim voznikom doslej krajšala razdaljo med Ankaranom in Koprom, je preozka in zato prenevarna že desetletja. Le ugibamo lahko, zakaj je občinske veljake prav zdaj, slabega pol leta, preden se bo ankaranska odcepitev preselila s papirja v resničnost, tako zelo zaskrbela varnost tod hodečih in vozečih pešcev in kolesarjev. V vsej ihti se jim je zgodilo celo, da so pri rokohitrskem urejanju pozabili prav na varno razmejitev vozišča in preostalega, pešcem in kolesarjem namenjenega dela ceste.

“Če so razlogi politični, se mi to zdi skrajno smešno,” je dejal eden od naključnih mimoidočih, ki smo jih včeraj vprašali za mnenje. V Ankaranu številnim ni več do smeha. Zlasti ne tistim 56 odstotkom volilcev, ki so pred štirimi leti na referendumskem lističu obkrožili odgovor “za”. Občina Ankaran bo prihodnje leto konstituirana, pika konec. Trud koprske občinske uprave, da bi vodstvo Krajevne skupnosti Ankaran prikazala kot politične kalkulatorje, ki lažejo o zapostavljenosti kraja, je jalovo. Zdaj je, kar je, ostalo je preteklost.

Če bi ne vztrajala pri metanju puščic čez koprski zaliv in nalivanju bencina na še komaj tleči ogenj, bi si morda prihranila klofuto iz Ljubljane. Pojasnilo Direkcije RS za ceste, da je naložbo v glavno ankaransko prometno žilo ustavila prav koprska občina, in to le nekaj dni po odcepitvenem referendumu, ne pušča dvomov o tem, kdo koga vleče za nos.