Razlogov za veseljačenje ni

Pred natanko letom dni smo poročali, da so zaradi epidemije spet odpadla silvestrovanja, da so za vstop v lokale gostje morali predložiti test PCR ali hitri test, da so se zasebno lahko družili člani največ treh gospodinjstev. Leto dni pozneje so te in še marsikatere druge protikoronske omejitve le še oddaljen spomin - pa čeprav pandemije še ni konec, njenih dolgotrajnejših družbenih posledic pa tudi ne, - a vendarle se dejstvo, da ob koncu letošnjega leta lahko v svobodi spet bolj sproščeno proslavljamo in se zabavamo, zdi precej banalna uteha. Širše družbeno gledano razlogov za veseljačenje ni. Eni krizi sledijo druge; zdravstvena, energetska, prehranska, podnebna, socialna ..., tesno prepletene ena z drugo. V nekaterih delih sveta jih seveda občutijo še veliko močneje, kot smo jih doslej pri nas, a to je slaba tolažba.

Če naj bi bil eden od naukov pandemije zavedanje o pomenu solidarnosti, bratstva, skupnosti, se je v iztekajočem se letu že zelo kmalu pokazalo, kako krhke so pravzaprav te vrednote. In kako zlahka podležejo nemara še bolj uničuječemu in trdovratnemu virusu – virusu vojne. Politične volje in pripravljenosti tistih, ki imajo moč in vpliv, da bi poskušali ustaviti grozljivo, nesmiselno vojno v Ukrajini, kaj šele druge vojne in konflikte po svetu, ki so letos ostali nekoliko v senci prve, je bilo še bistveno premalo, kar lahko razumemo kot poraz demokratičnega sveta in grob udarec človečnosti. Neposredno ali posredno so zato zapečatene preštevilne individualne človeške usode.

Dejstvo, da ob koncu letošnjega leta lahko v svobodi spet bolj sproščeno proslavljamo in se zabavamo, se zdi precej banalna uteha.

Tudi pri nas se je življenjski standard zaradi inflacije, kljub vladnemu blaženju, večini ljudi poslabšal. Gospodarstvo upravičeno opozarja, da bo kljub ukrepom cena energije še vedno previsoka, a na drugi strani so (ne)zmožnosti proračuna. Urejanje razmer v zdravstvu, kar bo ob pokojninski reformi eden ključnih izzivov v 2023, za zdaj ne poteka najbolje, zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi je zaskrbljujoč, davčnih sprememb se je vladajoča politika manj kot leto dni po zadnjih spremembah lotila parcialno, krepitev že tako nadpovprečnega davčnega primeža pa ni v prid ustvarjalnim in sposobnim, ki bi morali biti nosilci bodočega razvoja. Obljube o neodvisnosti in strokovnosti kot temeljnemu vodilu, tudi civilne družbe, se izkazujejo kot precej prazne.

A državljani so do nove oblasti zaenkrat še precej prizanesljivi, čeprav ji je nekaj javnomnenjske podpore odnesla afera Bobnar. Ta je razkrila, da je modus operandi zaskrbljujoče podoben tistemu, proti kateremu so volilci glasovali. A “osvobojenost” od velikega poraženca Janeza Janše in vsega, kar je simboliziral, ne bo mogla več dolgo služiti kot izgovor. Demokratična načela in kritično državljanstvo bo treba negovati še naprej. Pogumno, mirno in srečno 2023!