Razvojni mrki

Slovenija se mora razvijati skladno, skrbeti moramo za razvoj podeželja, poslušamo že leta. Za regionalni razvoj imamo posebno vladno službo in ministra brez listnice, za razvoj podeželja skrbi tudi posebna agencija, po regijah deluje kopica območnih razvojnih agencij, imamo javno agencijo za razvoj podjetništva ...

A kaj pomaga vse to, ko pa sredi delovnega dne mlademu kamnoseku utihne brusilni stroj, ker - zmanjka elektrike. Pri sosedi, slaščičarki, pečica preneha peči, pri arhitektu v sosednji vasi iz istega razloga ugasne računalnik. V trenutku obstane delo desetine ljudi, ki lahko samo sklenejo roke in čakajo na odrešilni priklop elektrike.

Na podeželju, tudi na Primorskem, je dandanes veliko delovnih mest. Ne gre za velika podjetja z desetinami zaposlenih, a v prav vsaki vasi je v najmanj vsaki peti hiši neka dejavnost: samostojni podjetnik, družba, malo podjetje. Dejavnosti so različne, od kmetij, gostiln in obrtnikov do računovodij, pravnikov, arhitektov, prevajalcev, umetnikov ... Vsi ti si s svojim delom služijo kruh, plačujejo davke državi in v glavnem sami skrbijo za razvoj svojega delovnega mesta.

A vsi za svoje delo potrebujejo elektriko, telefon, hitro in zmogljivo internetno povezavo, kar pa je marsikje še vedno utopija. Na Komenskem imajo tako probleme z elektriko, še vedno tudi niso vsi uspešno priključeni na širokopasovno omrežje, čeprav so bili prva občina, ki je uspela na javnem razpisu države za brisanje tako imenovanih belih lis sodobnih komunikacij. In podobne težave imajo podeželani tudi v drugih občinah.

Tudi tam, kjer gre brez lumparij (kot je bilo nedavno v Pomurju), se stvari premikajo počasi, čeprav je jasno, da so to naložbe, ki se dobro vračajo. Zdi se, da državo bolj zanimajo vlaganja v infrastrukturo, s katero bo prodajala elektriko in plin v tujino, kot tista, s katero bi zagotovila elektriko svojim državljanom in davkoplačevalcem.