Recesija na krožniku

Vsak dan naj bi se pričel z zdravim zajtrkom, sledili naj bi štirje uravnoteženi obroki, kosilo naj bi bil glavni obrok dneva. Poleg sadja - samostojne malice - naj bi použili veliko, po možnosti ekološko pridelane zelenjave.

Napotek je splošno znan. Kako tudi ne, saj nas zdravniki in prehranski strokovnjaki s tem seznanjajo na vsakem koraku. V poljudnih člankih, oddajah o zdravju, na predavanjih in ob podobnih priložnostih mrgoli koristnih nasvetov o zdravem življenjskem slogu, ki se prične že pri mizi.

Poleg tega je dandanes vse bolj modno biti fit, kajti fit pomeni pokati od zdravja. Zdrav človek pa je tudi ustvarjalen in, navsezadnje, lepši.

Hkrati pa se sodobnemu človeku v razvitem svetu podaljšuje delovni urnik. Otroci so vse dlje v vrtcih in šolskem podaljšanem bivanju. Neizprosni šefi terjajo od podrejenih vse več dela, zato se urnik podaljšuje. Sodobna družina se zbere doma šele proti večeru. Šele zvečer zaužije prvi skuhan skupni obrok. Pogosto iz napol ali v celoti pripravljenih živil iz bližnjega trgovskega centra.

Skrb za obroke čez dan so za mnoge družine prevzele restavracije, šole, vrtci, obrati s hitro prehrano. Prehranjevanje izven doma pa je drago. Ob vse skromnejših dohodkih povprečnega delavca je ob tem pomembna tudi cena. Najcenejši pa so mastni obroki hitre prehrane in prigrizki iz bližnje trgovine. Le kako bi ob tem lahko dosledno upoštevali še vsa, sicer koristna priporočila za zdravo prehrano?

Zato ni naključje, da postajamo Primorci in Slovenci nasploh v povprečju preobilni. Tega sicer zadnja raziskava o življenjskih navadah še ne dokazuje, saj se nanaša na leto 2008, zagotovo pa bo tista čez dve leti veliko bolj zaskrbljujoča. Z še večjim deležem predebelih in opitih ljudi, s še manjšim deležem tistih, ki imajo čas (in denar) za rekreacijo. In s še višjim deležem tistih, ki jedo le dvakrat na dan. Ali pa še to ne več.