Res smo čez les

Združeni narodi so leto 2011 razglasili za mednarodno leto gozdov. Najbrž bo, tako kot lansko mednarodno leto biotske raznovrstnosti, v Sloveniji minilo brez pretresov, saj nam gre na obeh področjih zelo dobro: imamo izjemno pestro rastlinstvo in živalstvo, ki nam ga zavida ves svet, in veliko lepih in bogatih gozdov.

Oboje nam je, v glavnem zaradi naravnih danosti, položeno v naročje, a z obojim ravnamo zelo neskrbno. No, z gozdom nekoliko manj. Kajti gozdove imamo bogate tudi zato, ker smo znali z njimi trajnostno gospodariti že takrat, ko marsikje v razvitem svetu niti besede trajnostni razvoj še niso poznali. Toda resnici na ljubo smo gozdove ohranili tudi zato, ker smo nanje - pozabili.

V ihti industrializacije in modernizacije smo domače peči in štedilnike zamenjali s pečmi na kurilno olje ali plin, tovarne pohištva so namesto iz lesa začele izdelovati stavbno in notranje pohištvo iz iverke, plastike, aluminija, stekla in drugih materialov in namesto na leseno klopco zdaj v mestnem parku ali na domačem balkonu sedemo na plastično imitacijo, ogrevamo se s plinom iz Alžirije ali z nafto od kdo ve kod.

A je gozd - v času krize in v časih brez kriz - še vedno vir tolikšnih dobrot, energije, dohodkov in delovnih mest, da bi mu morali posvetiti celo desetletje. Poleg tega, da nam sprošča telo in duha, čisti zrak, vsrkava izpuste ogljikovega dioksida in s tem blaži podnebne spremembe, bi nam lahko v večji meri dajal kakovosten les za lesno industrijo, ki je nekoč pri nas že bila odlična. In to z veliko dodano vrednostjo med hlodi, ki jih zdaj izvažamo po sramotno nizkih cenah, in vrhunskimi izdelki, v katerih bi unovčili domače lesno in oblikovalsko znanje. Ostanek in slabši les pa bi uporabili za ogrevanje domov in predvsem javnih zgradb.

Na obeh področjih je veliko dobrih delovnih mest. Če jih z našim znanjem, tradicijo in gozdovi ne bomo izkoristili, smo res čez les.