Romanja in meje

Popotovanja od bolnišnice do Bonifike in - morebiti kmalu - nazaj, bi lahko parafrazirali zadnje zaplete in selitev reševalcev - obalne PHE enote. Da je zadeva pikantnejša, se je minule dni zgodil še tajni sestanek, ki naj bi bil naravnost zgodovinski.

Kaže pa, da tudi iz te moke ne bo spodobnega kruha, kljub prizadevanjem najti skupen jezik. Ta se je že dan kasneje razgalil kot latovščina. Vsaj sodeč po stališčih koprskega zdravstvenega doma (ZD), ki, zgražanju navkljub, trdno zagovarja stroko in strokovne pogoje za delo. To terjajo tudi zdaj, ko se morajo spet seliti v bolnišnico (SBI).

Pustimo vnemar natolcevanja, da naj bi bile botre vseh teh peripetij volitve. Te so, k sreči, mimo, življenje pa teče naprej. Da bi lahko teklo kar se da normalno in v prid ljudstvu, morajo njemu namenjene dejavnosti delovati normalno in, zlasti, kakovostno.

V tem grmu pa tiči zajec. Namreč - za kakovostno delo so nujne kolikor toliko normalne delovne razmere. To pa so prostori, oprema, njena oskrba in in servis. V primeru PHE bi za to do božičnih praznikov, morala poskrbeti izolska bolnišnica (SBI), ki to tudi obljublja. Vanje pa v koprskem ZD še vedno povsem ne verjamejo. Upajo sicer, da morda tokrat nima fige v žepu. Trdijo namreč, da jo je imela že pred letom, ko so preselitev v SBI, natančneje v prostore nočne urgence, odklonili zato, ker prostori, ki so jim jih ponujali, tedaj niso ustrezali niti minimalnim predpisom.

Tudi zdravstveno ministrstvo si na vso moč prizadeva reševalce spraviti k bolnišnicam, kar bi bilo tudi najbolje. Zaveda pa se tudi, da v SBI razmere zanje za zdaj niso najprimernejše. Zato je ob združitvi močne urgence osnovnega zdravstva v SBI pred natanko letom minister Dorijan Marušič SBI zabičal, naj že končno uredi glavni vhod, sedanjega pa nameni le reševalcem.

Pa se to še ni zgodilo, saj so meje vseh vrst - od fizičnih do tistih v glavah - v Istri očitno jeklene.