Samo, da so davki!

Takole, drage državljanke in državljani, na vas gleda vlada: bankomatek ste, iz katerega je mogoče vedno še nekaj malega pobrati. Ko vlada amatersko pogori pri poskusu, da bi državljane še malo ožela na račun nepremičnin, ima takoj pri roki plan B: dvignila bo DDV in račun za svoje sprevrženosti spet izstavila vam.

Ko rečemo sprevrženosti, pride na misel odločanje o tem, ali bomo šli na udbovski referendum hkrati z evropskimi volitvami. Si predstavljate: vlada reže na vseh koncih, da država sploh še lahko funkcionira, hkrati pa bomo maja ob evropskih volitvah morali še enkrat na volišča. Da bi odločali o nečem, kar itak nikogar ne zanima. Cena? Če bi bil referendum hkrati z evrovolitvami, dober milijon, če bo samostojen, pa 3,5 milijona evrov. Koliko pločnikov, učilnic, pomolov, avtobusnih postaj ali streh na kulturnih domovih bi bilo mogoče s tem denarjem popraviti ali zgraditi, računajte sami.

Obet dviga davka na dodano vrednost - drugega v manj kot enem letu! - zato ni le obet podražitve življenja vsakega od nas. Prav tako ni le obet novega pritiska na obrtnike, podjetnike, gospodarstvenike, ki bodo še težje živeli zato, da bo država lažje dihala in da se bodo šli lahko tretjeligaši še naprej svoje politične igrice. V prvi vrsti je lahkotna napoved spričevalo popolne dezorientiranosti vlade, ki se ukvarja le še z vprašanjem, kako politično preživeti. Namesto da bi vlada prodala katerega od državnih podjetij, bo raje še malo bolj obdavčila ljudi. Namesto da bi ustvarjala pogoje za delovanje podjetij, od katerih bi potem lahko pobrala več davka, bo dvignila davke in vsi bomo živeli dražje.

In bo še več otrok, ki jim starši ne bodo mogli plačati šolske malice, ekskurzije, zimske obutve. Študentov, ki bodo počeli vse kaj drugega, da bodo le lahko preživeli mesec. Zaposlenih, ki jim bo nakup čevljev ali plašča predstavljal nerešljiv problem. Upokojencev, ki dva ali tri dni pred prihodom pokojnine malone stradali. Dobro nam gre, res.