Sanje bodo tudi v Nemčiji dovoljene

Eno je gotovo: slovenski nogometaši in privrženci reprezentance, ki se je po 14 letih znova prebila na veliko tekmovanje, so na žrebu skupin evropskega prvenstva (EP) dobili privlačne tekmece. Dodaten motiv za priročni poti v Stuttgart, kjer se bo pomerila z Dansko, in München, ki bo prizorišče obračuna Slovenije in Srbije, ni potreben. Nadvse vabljiv je seveda tudi obisk Kölna, kjer se bo četa Matjaža Keka soočila z angleško izbrano vrsto.

Nemajhen bo tudi tekmovalni izziv. Na prvo žogo bi rekli, da sta prvi dve mesti rezervirani za Anglijo in Dansko, ki sta se pomerili tudi v polfinalu zadnjega EP pred poldrugim letom. Slovenija pa bo s Srbijo lovila tretje mesto, ki štirim reprezentancam iz šestih predtekmovalnih skupin prav tako odpira vrata izločilnih bojev, kar bi po neki logiki stvari moral biti cilj Jana Oblaka in soigralcev. Navsezadnje so tudi reprezentanti po uvrstitvi na prvenstvo stare celine zatrjevali, da v Nemčijo ne gredo le na lep izlet.

“ Tekmovalna forma in izpolnitev borbenega načrta bi lahko prinesli konkurenčno Slovenijo, kar je poglavitna želja tudi njenih navijačev, ki bodo v velikem številu romali v Nemčijo.”

Tekmovalna forma in izpolnitev borbenega načrta bi lahko prinesli konkurenčno Slovenijo, kar je poglavitna želja tudi njenih navijačev, ki bodo v velikem številu romali v Nemčijo. Če je bila reprezentanca složna, se je lahko kosala z vsakim tekmecem in se spogledovala tudi z napredovanjem v izločilne boje. Tako je bilo leta 2000 na njenem krstnem EP in tudi desetletje kasneje na svetovnem prvenstvu (SP) v Južni Afriki. Ko so se vezi pretrgale, kot leta 2002 na mundialu v Južni Koreji, kjer je že na uvodni tekmi izbruhnil spor med selektorjem Srečkom Katancem in glavnim igralcem Zlatkom Zahovićem, pa so slovenski akterji veliko tekmovanje zapustili sklonjenih glav, ki v novejši zgodovini skoraj vsakič postreže vsaj z enim (velikim) presenečenjem.

Na lanskem SP v Katarju se je Maroko mimogrede prebil do polfinala in spotoma razblinil upe Belgije, Španije in Portugalske. Precej nepričakovanih razpletov so ponudila tudi EP, vrhunec je bil seveda leta 2004, ko je evropski prestol osvojila Grčija. Tudi razvoj dogodkov leta 1992, ko je Danska, ki je na prvenstvu stare celine zadnji hip nadomestila razpadajočo Jugoslavijo in na Švedskem opravila s konkurenco, sodi med enkratne. Navsezadnje tudi Italija pred šampionskim pohodom na zadnjem EP ni sodila v krog favoritov,

Morda pa je še najbolj primerljiva in povedna zgodba Islandije, ki se je tudi na krilih navijačev na EP 2016 prebila vse do četrtfinala, potem ko je v prvem izločilnem dvoboju ugnala Anglijo. Sanje bodo v Nemčiji vsekakor dovoljene. Tudi slovenske.