Sanjski načrti

“I have a dream,” je rekel Martin Luther King. In kmalu zatem so ga ubili. Novemu novogoriškemu županu se to zagotovo ne bo zgodilo, saj so njegovi sanjski načrti pisani na kožo meščanom in obiskovalcem že predolgo uspavanega mesta.

Koliko zamisli, papirjev, elaboratov in strategij je bilo v desetletju izrečenih in napisanih, vendar se v mestu ni zgodilo nič. Razen trgovskih središč na obrobju in zdaj nastajajoče stolpnice Eda centra v mestnem središču. No, ne gre pozabiti, da so v zadnjih letih vsaj uredili številne nove nasade vrtnic. To je seveda pika na i, vendar kaj pomaga, če spodnjega dela črke ni.

Nove Gorice se očitno še drži zla usoda, ko so po opustitvi Ravnikarjevega urbanističnega načrta gradili brez celovitega koncepta, tako rekoč po koščkih. Ta kaos pa je zaznati skoraj na vsakem koraku, od mrtve glavne ulice do vrstnih hiš sredi mesta in zloglasnega “kitajskega zidu”.

Ta je videti še posebej groteskno, saj je na drugi strani ulice že od nekdaj še nepozidan velik travnik, rezerviran za gradnjo stavb z mestnimi vsebinami. In da bi bila mera polna, je vzdolž travnika še začasno (ta začasnost traja že nekaj let) parkirišče, zapolnjeno s pločevino.

Mestna občina je med najmanj zadolženimi občinami v Sloveniji, a kaj pomaga, če je tudi brez razvoja. Nekatera druga mesta se razvijajo, urejajo, mestna središča znova oživljajo in privabljajo številne obiskovalce, Nova Gorica pa se zvečer in ob vikendih prelevi v mesto duhov.

Če bo novopečeni župan uspel uresničiti vsaj nekaj napovedanih načrtov, med katerimi jih je kar nekaj povsem izvedljivih, mu bo mesto verjetno hvaležno. Saj bo tudi z ne preveč zahtevnimi posegi dobilo lepšo podobo in mestni utrip, ki ga zdaj ni.

Ker ob tem napoveduje popestritev dogajanja in več prireditev, je pričakovati, da bodo tudi mladi prišli na svoj račun. In morda se bo kakšen več odločil, da se po študiju vrne domov.