Se rušijo temelji?

Sobivanje različnih kultur, ki je med glavnimi temelji povezovanja v Evropsko unijo, v zadnjih letih iz dneva v dan izgublja na pomenu. Ostaja ideal, ki mu bo, sodeč po vse večjem zapiranju v državne in predvsem nacionalne meje, težko slediti.

Kljub širitvi EU in vključevanju vse več različnih nacij in kultur, so predvsem v starih članicah vse bolj glasni pozivi vodilnih politikov o nujnosti integracije, spoštovanja nacionalnih kulturnih norm, ki niti ne skrivajo nestrpnosti do priseljencev drugačnih kultur ali veroizpovedi.

Po sesutju newyorških dvojčkov in splošni vojni proti islamskemu terorizmu, so že dolgo na udaru zahodne javnosti predvsem priseljenci iz islamskih držav, v zadnjem času pa smo priča tudi množičnemu izgonu Romov iz tako imenovanih civiliziranih držav, ki ga ni bilo od časov nacizma. In to Romov, ki prihajajo iz članic EU.

Gospodarska kriza in vse večja brezposelnost prilivata olje na ogenj, v takih okoliščinah pa se prst krivde najprej usmeri v tujce, drugačne, nezaželene, ki naj bi domorodcem odjedali kruh.

Tudi Slovenija se ne more pohvaliti, da je do tujih delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik drugačna od njenih evropski sosed. Pušča jih same v primežu pohlepnih tajkunov in jih ob propadu podjetij brez denarja preprosto pošlje domov, če je treba tudi v spremstvu policije.

V takih okoliščinah, ko človeško dostojanstvo ni vredno počenega groša, še posebej če ima človek status tujca, drugačno barvo kože ali drugo veroizpoved, lahko znova in znova ugotavljamo, kako se zgodovina ponavlja. Pri tem lahko pomembno vlogo odigrata ozaveščanje in spoznavanje različnih kultur.

Evropski študij migracij in medkulturnih odnosov novogoriške univerze, ki ga je EU vključila v program Erasmus Mundus, je lahko kamenček v mozaiku prizadevanj za zmanjšanje nestrpnosti in strahu pred drugačnim.