Selektorji so vedno na prepihu
V zadnjih dneh se je v slovenski športni javnosti največ vprašanj vrtelo okrog izbire (novih) reprezentančnih selektorjev oziroma glavnih trenerjev. Po neslavnem zaključku planiškega praznika in razglašenosti glavnih akterjev o tem, kdo ostaja, kdo odhaja in kdo prihaja, je znan krmar, ki naj bi poskrbel, da bodo Peter Prevc in skakalna druščina spet leteli dlje.
Glavni trener je postal Gorazd Bertoncelj, ki je doslej skrbel za mladince. Na tem položaju bo nadomestil tvorca največjih skakalnih uspehov, Gorana Janusa, ki pa ostaja vpet v reprezentančno delo kot koordinator med trenerji oziroma športni direktor. Prav zanimivo bo videti, kako bo vse skupaj delovalo v praksi. V ekipnih igrah z žogo imajo namreč prav športni direktorji neredko v rokah usode trenerjev. Res pa je, da se klubske in reprezentančne stvarnosti razlikujejo. Ključno je, ali bo funkcija Janusa, ki je imel kot glavni trener sklenjeno pogodbo do leta 2020, zgolj simbolična ali pa bo imela tudi uporabno vrednost. Si predstavljate, da bi se takšna rošada zgodila na čelu nogometne reprezentance? Težko.
Selektorji v najpomembnejši postranski stvari na svetu so običajno na prepihu že po enem samem porazu.
Selektorji v najpomembnejši postranski stvari na svetu so običajno na prepihu že po enem samem porazu na prijateljski tekmi, ki jih lahko stane službe. Argentinski selektor se je tako moral zagovarjati po rezultatskem polomu v Španiji. Slovenija sicer ni nogometno zaprisežena država niti nima južnoameriškega temperamenta, a nogometno ozračje se včasih segreje tudi pri nas. V dobršnem delu sta s svojimi javnimi nastopi v novem tisočletju zato poskrbela Zlatko Zahović in nekdanji selektor Srečko Katanec.
Tomaž Kavčič, ki so ga na čelo A reprezentance ustoličili konec preteklega leta, za zdaj ne daje povoda za dvig temperature. Ne na igrišču ne na tiskovnih konferencah. Ob spravljivem tonu je bil doslej deležen le nedolžnih opazk sedme sile o tem, kaj vse škriplje v reprezentanci. Večini je vsaj javno pritrdil, pri čemer niti ni pomembno, ali se z njimi zasebno strinja. Za prihodnost slovenske izbrane vrste je ključno, če je po dveh porazih na prijateljskih tekmah prepoznal koga ali kaj na zelenici potrebuje ekipa, da se bo na številnih tekmah lahko potegovala za obelodanjeni cilj, uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2020.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok