Si sploh kdo upa?

Upajmo, da človek ni naiven, če verjame v kaj drugega kot v to, da bo novoimenovani predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec danes vendarle naznanil svoj odstop s položaja predsednika (uradno ga še niti ni zasedel). Včeraj, po odstopu dveh svojih namestnikov, je Štefanec sicer še vztrajal, da sam ne namerava popustiti pod pritiski. Ampak morda se je medtem že vse spremenilo (dogajanje je nepredvidljivo) in prej ali slej mora priti do logičnega razpleta. Pa saj je mož ostal brez svojih najtesnejših sodelavcev in takšne ekipe praviloma prihajajo in odhajajo “v paketu” - kot se je to zgodilo v primeru prejšnje sestave KPK.

Predsedniku republike Pahorju sta zadrego nekoliko omilila prav namestnika predsednika KPK Jurij Ferme in Darko Stare. Čeprav nanju niso leteli kakšni posebni očitki, sta razmere realno ocenila in se odločila za umik. In tako je Pahor lahko Štefaneca obvestil, da so nastale nove okoliščine, “ki zelo močno otežujejo uspešno in verodostojno delo Komisije za preprečevanje korupcije.”

Glede na odzive tako v politiki kot v javnosti pa je jasno, da so razmere za delo komisije otežene že od trenutka imenovanja novega predsednika. Zasstavlja se vprašanje, ali se bo sploh našel kdo, ki bo pripravljen prevzeti breme obračunavanja s korupcijo, ki je tako boleče razjedla državo. Štefanec pravi, da nikoli ni bil in ne bo del političnih kombinacij, a kdo mu bo verjel? Morda v stranki PS res ni bil kaj posebnega in ga njeni vrhovi niso niti dobro poznali, toda zamolčal je svojo pripadnost in to je dovolj velik greh.

Ker Pahorjeve preteklosti ni težko povezati s sedanjo vladajočo garnituro, bo njegova ponesrečena izbira imela tudi resne politične posledice. Če je “žrtev” KPK, Janković, politično odpisan, pa ostaja Janša. Ta bo znal oblikovati shemo, ki bo “KPK včeraj, danes, jutri” v navezi z vso levo opcijo prikazala kot zaroto proti njemu in vsem drugačnim. Napake se pač plačajo.