Signali za tujino

Izglasovana zaupnica vladi in sprejeti proračun lahko učinkujeta kot sporočilo Bruslju, da ima Slovenija stvari pod nadzorom in da je pri nas politično okolje stabilno. V maniri ustvarjanja dobrih vtisov navzven in navznoter naj bi danes koalicijske stranke povedale, kako bo vlada delala v bodoče. Med navideznimi rešitvami je rekonstrukcija vlade. Med velikimi načrti, ki napredujejo po polžje, ostajajo Slovenski državni holding, učinkovita privatizacija in slaba banka. Rezultati stresnih testov bank so pomembna in s strahom pričakovana neznanka. Za Slovenijo torej še vedno ni olajšanja.

To, da z rešitvijo ene težave povzročimo drugo, nam je tako rekoč v krvi. Posledice novih davščin in dohodninskih sprememb so nepredvidljive, a še najlažje merljive z neposrednimi prilivi v državno blagajno in odlivi iz nje. Predvidljive, vendar težko merljive pa so posledice notranjepolitičnih merjenj moči. Z vladne strani vsak dan slišimo zagotovila, da bomo zmogli sami, z opozicijske, da nam je čas že potekel in da bi bila tuja pomoč ugodnejša. Če kdo misli, da je država, ki plačuje več kot šestodstotne pribitke na obresti, suverena, se zelo moti, daje vedeti opozicija. Komu verjeti?

Zdi se, da politični signali iz Slovenije begajo tudi tujino. V sredo je Evropska komisija na sončno stran Alp ob poudarku, da nas ima in nas bo še imela na očeh, poslala spodbuden namig: opaža, da se vlada trudi z ambicioznimi načrti državo potegniti iz krize. Istega dne je Evropska ljudska stranka (EPP) Slovenijo razglasila za banana republiko, kjer je pošteno sojenje farsa. Janez Janša, čigar stranka se še zdaj spotika ob negativne posledice pošiljanja “peticije 571” v tujino, je resolucijo EPP včeraj pošiljal na naslove vplivnih tujih medijev.

Že res, da nam manjka denarja, a gotovo nam ne bo nikoli zmanjkalo izvirnosti pri medsebojnem obračunavanju. Uspeh političnih strank je pač pomembnejši od skupnega uspeha države.